Vzrejni pravilnik za bernskega planšarskega psa

Na podlagi 70. člena Statuta Kinološke zveze Slovenije (v nadaljevanju: KZS) in 8. člena Pravilnika o strokovnem delu Kinološke zveze Slovenije (v nadaljevanju: PSD KZS) je Delni zbor sodnikov za bernske planšarske pse dne 23. junija 2011 sprejel

 VZREJNI PRAVILNIK ZA BERNSKEGA PLANŠARSKEGA PSA

Vzrejni pravilnik za bernskega planšarskega psa (v nadaljevanju: BPP) obravnava strokovno delo in strokovna vprašanja za pristojno pasmo. Določila tega pravilnika so usklajena z veljavnimi akti Mednarodne kinološke zveze (v nadaljevanju: FCI), z Zakonom o zaščiti živali Republike Slovenije ter s PSD KZS.

1. člen                                                                                              

Zaradi specifičnosti pri vzreji ta pravilnik dopolnjuje PSD KZS in Pravilnik FCI o vzreji pasemskih psov ter obvezuje vse lastnike BPP, da ga dosledno upoštevajo.

2. člen

Za vzrejo BPP je v Sloveniji pristojna izključno državna vzrejna komisija pri KZS.

3. člen

Vzrejna komisija dvakrat letno organizira ocenjevanje zunanjosti in vzrejni pregled, spomladi in jeseni. Na pregledu morata sodelovati najmanj dva člana vzrejne komisije.

Izjemoma lahko vzrejna komisija opravi tudi izredno oceno zunanjosti in izredni vzrejni pregled za psa/psico, če so za to določeni razlogi (interes vzreje). Na izrednem vzrejnem pregledu morata sodelovati dva člana vzrejne komisije. Vse stroške tovrstnega vzrejnega pregleda krije lastnik psa/psice.

4. člen

Datum in kraj ocenjevanja zunanjosti ter vzrejnega pregleda se pravočasno objavita v glasilu Kinolog. Lastnik se mora pisno prijaviti najmanj 7 dni pred prireditvijo na naslov organizatorja. Pisni prijavi mora predložiti fotokopije:

-        rodovnika,

-        ocene zunanjosti (če jo pes/psica že ima), ki mora biti pridobljena na prireditvi v Republiki Sloveniji,

-        izvida slikanja kolkov, komolcev in ramenskega sklepa.

Za vse pse/psice se priporoča še opravljen izpit BBH.

Na ocenjevanje zunanjosti se lahko prijavijo psi/psice, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-        stari morajo biti najmanj 9 mesecev,

-        biti morajo vpisani v Rodovno knjigo KZS,

-        imeti morajo originalni rodovnik, ki ga priznava FCI.

Na vzrejnem pregledu lahko sodelujejo psi/psice, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-        imeti morajo originalni rodovnik, ki ga priznava FCI,

-        starost psa/psice za pristop je najmanj 15 mesecev,

-        vpisani morajo biti v slovensko rodovno knjigo KZS,

-        imeti morajo oceno zunanjosti najmanj "dobro", ki mora biti pridobljena od 9. meseca starosti dalje,

-        imeti morajo originalni izvid rentgenskega slikanja kolkov, komolcev in ramenskega sklepa,

-        predložiti morajo veljavno potrdilo o cepljenju proti steklini.

Rentgenski pregled kolkov, komolcev in ramenskega sklepa lahko psi/psice opravijo od starosti najmanj 14 mesecev dalje pri veterinarski ustanovi, ki ima za to licenco.

Cena ocene zunanjosti in vzrejnega pregleda ter ostale storitve vzrejne komisije se zaračunavajo po veljavnem ceniku KZS.

5. člen

Pred začetkom ocenjevanja zunanjosti in vzrejnega pregleda se preveri identiteta psa/psice.

Na vzrejnem pregledu se izvede merjenje telesa in oceni:

-        splošen izgled glede na standard pasme,

-        obarvanost in dlako,

-        gradnjo telesa, okostje, zobovje,

-        telesno kondicijo živali, primerno za vzrejo,

-        značaj (nrav).

Psa/psico se na vzrejnem pregledu oceni z naslednjimi opisi/oznakami:

·        Primeren(na) za vzrejo                                                       Oznaka A

·        Pogojno primeren(na) za vzrejo                                          Oznaka B

·        Vzrejna prepoved - Ni primeren(na) za vzrejo                     Oznaka C

Pogojno vzrejno oceno dobi pes/psica, ki sicer odgovarja pasemskemu standardu, ima primeren značaj, vendar ima težje hibe, ki bi se morebiti lahko dedovale. Pogojna vzrejna ocena se psu/psici podeli za eno leglo. Vzrejno dovoljenje se takim psom/psicam lahko podaljša le na osnovi pregleda in predložitve pozitivne ocenitve vsaj 2/3 psov iz legla pri starosti 6 - 9 mesecev oziroma privoda mladičev na vzrejni pregled, ki je zanje brezplačen.

6. člen

Psi/psice, ki ne izkazujejo primernega značaja, imajo možnost ponovnega preverjanja značaja. V primeru ponovnega preverjanja značaja lastnik krije stroške polovične cene vzrejnega pregleda.

7. člen

Vzrejna komisija lahko izreče prepoved vzreje psu/psici v primeru, da:

-        ima hibe, ki jih pasemski standard opredeljuje kot izključitvene,

-        ima neprimeren značaj (agresiven, plašljiv),

-        ima stopnjo kolčne displazije večjo kot "C",

-        ima stopnjo komolčne displazije večjo kot "1",

-        ima stopnjo displazije ramenskega sklepa večjo kot "1",

-        je v slabem zdravstvenem stanju oziroma slabi kondiciji.

Če psu/psici manjka zob zaradi mehanske poškodbe, je potrebno predložiti veterinarsko potrdilo.

8. člen

Odločitev vzrejne komisije na vzrejnem pregledu je dokončna. Zoper sprejete odločitve ni pritožb, razen če so kršena pravila tega pravilnika ali PSD KZS oziroma v primeru, da je bila storjena strokovna napaka. Pritožba mora biti podana v pisni obliki pred zaključkom vzrejnega pregleda in se obravnava na pregledu samem.

9. člen

Psice se lahko parijo od 20. meseca starosti dalje, psi pa od 15. meseca. Pred paritvijo sta lastnika psa in psice dolžna preveriti veljavnost obeh vzrejnih dovoljenj.

Opravljen vzrejni pregled je, razen v izjemnih primerih, trajen. Psicam se dovolijo paritve praviloma do dopolnjenega 8. leta starosti, psom pa, dokler so v normalni paritveni kondiciji. Psici se izjemoma po dopolnjenem osmem letu starosti dovoli še eno leglo, če je v dobri kondiciji.

10. člen

Vzrejna komisija mora izdati vzrejno dovoljenje najkasneje en mesec po opravljenem pregledu. Vzrejna dovoljenja izpolnjuje imenovani član komisije.

11. člen

Vzrejna komisija lahko psu/psici odvzame vzrejno dovoljenje, če se ugotovi:

-        da je nosilec(ka) dednih hib,

-        da je bil(a) parjen(a) samovoljno (s psom/psico brez vzrejnega dovoljenja) ali s partnerji, ki ne ustrezajo vzrejnim določilom,

-        da je bila samica parjena s samcem v tujini, ki ne ustreza našim vzrejnim določilom,

-        da je bil pes/psica s stopnjo kolčne displazije "C" parjen(a) s samico/samcem, ki ima stopnjo kolčne displazije večjo od "A",

-        da je bil pes/psica s stopnjo komolčne displazije "1" parjen(a) s samico/samcem, ki ima stopnjo komolčne displazije večjo od "0",

-        da je bil pes/psica z displazijo ramenskega sklepa večjo kot "1" parjen(a) s samico/samcem, ki ima displazijo ramenskega sklepa večjo kot "0",

-        da so ob pregledu legla mladiči in psica v pogojih, ki jih Zakon o zaščiti živali Republike Slovenije navaja kot neprimerne za bivanje, dokler ne izpolni osnovnih pogojev za vzrejo.

Vzrejna komisija lahko vzrejno prepoved izreče za dobo od enega do pet let glede na stopnjo kršitve; v izjemnih primerih je lahko prepoved vzreje tudi trajna, če jo na podlagi sklepa komisije potrdi še pristojen strokovni organ KZS.

12. člen

Psico lahko parimo v razmaku 290 dni od prejšnje paritve oziroma ji dovolimo eno leglo v koledarskem letu.

V leglu se ji dovoli obdržati vse zdrave mladiče, ki ustrezajo pasmi.

Praviloma se smejo pariti psi/psice, ki niso v ožjem sorodstvu (do tretjega kolena). Parjenje v sorodstveni zvezi lahko odobri vzrejna komisija na prošnjo vzreditelja, v kateri pa morajo biti podani namen in pričakovani pozitivni rezultati tovrstne vzrejne kombinacije.

Če je imela psica v leglu enega ali dva mladiča, je ponovna paritev dovoljena že ob naslednji gonitvi.

Vzrejna komisija lahko glede na število plemenjakov omeji število skokov posameznemu psu.

13. člen

Vzrejno dovoljenje velja za pse od 15. meseca dalje, za psice pa od 20. meseca dalje. Vzrejno dovoljenje velja eno leto od datuma izdaje/podaljšanja dalje. Načeloma se podaljšuje po pošti, v izjemnih primerih pa lahko vzrejna komisija zahteva od lastnika, da ponovno privede psa/psico na pregled.

Vzrejno dovoljenje preneha:

- po preteku,

- v primeru odvzema s strani vzrejne komisije.

14. člen

Lastnik ima pravico sam izbrati psa, zaželeno pa je, da se o izbiri posvetuje s komisijo. V primerih, ko psico pari s plemenjakom v tujini, pa mora vsaj 14 dni preje pridobiti predhodno soglasje komisije.

Pred paritvijo ima lastnik psice pravico zaprositi KZS za registracijo psarne.

15. člen

Prijavo paritve in v izjemnih primerih tudi prijavo legla potrdi predsednik vzrejne komisije. Lastnik psice je dolžan paritev prijaviti v roku dvajsetih dni po paritvi. Če je psico paril v tujini, mora prijavi paritve priložiti tudi fotokopijo rodovnika psa, iz katere je razvidno lastništvo psa, ocena zunanjosti, rentgenski izvid slikanja kolkov, komolcev in ramenskega sklepa in vzrejno dovoljenje, če tega predpisuje njegova matična organizacija.

Prijavo paritve mora lastnik poslati na KZS, vzrejnemu referentu KZS in predsedniku vzrejne komisije.

16. člen

Skočnina je izključno dogovor med lastnikom psa in psice ter se ureja pred opravljenim skokom, kot to določajo pravila FCI. Umetna osemenitev je dovoljena le v skladu s Pravilnikom o vzreji FCI.

17. člen

Dolžnosti lastnika psa/psice so:

-        skrb za njegovo/njeno zdravstveno in kondicijsko stanje,

-        skrb za njegove/njene bivalne razmere in zoohigieno,

-        upoštevanje nasvetov in predpisov s področja vzreje, ki jih določata vzrejna komisija in KZS.

18. člen

Vzreditelj je oseba, ki je uradni lastnik psice v času njene paritve in njenega legla.

Če je psica v solastništvu dveh ali več oseb, ki ne živijo v skupnem gospodinjstvu, je lahko vzreditelj le eden od lastnikov, ki lastništvo psice izkazuje s pisnim dogovorom, v katerem je ta pravica navedena in podpisana s strani vseh solastnikov. Fotokopijo tega dogovora je treba priložiti prijavi paritve.

Če lastnik odstopi psa/psico drugi osebi v namen vzreje, mora skupaj s prijavo paritve dostaviti tudi dogovor o prenosu pravice do vzreje. V dogovoru morajo biti navedene pravice in obveznosti obeh oseb, in določen čas, v katerem mora začasni lastnik vrniti psa/psico ter dokumente prvotnemu lastniku.

19. člen

Dolžnosti vzreditelja so:

• skrb za zdravstveno in kondicijsko stanje psice,
• skrb za mladiče ter njihove bivalne razmere in zoohigieno,
• socializiranje mladičev, odprava notranjih in zunanjih zajedavcev po sodobnih veterinarskih navodilih, izvedba prvega zaščitnega cepljenja,
• upoštevanje nasvetov in predpisov s področja vzreje, ki jih določata vzrejna komisija in KZS.

Lastnik psice je dolžan poskrbeti za humano pokončanje mladičev z prenatalnimi hibami. Ta poseg lahko opravi izključno veterinar.

20. člen

Vzreditelj prijavi leglo vzrejnemu referentu, ki ga izbere s seznama vzrejnih referentov KZS, najkasneje v roku 3 (treh) dni. Vzreditelj izbere imena mladičev sam – imena mladičev v istem leglu morajo imeti isto začetnico.

Vzreditelj izpolni obrazec "Prijava legla" skupaj z vzrejnim referentom KZS najkasneje v roku 30 (trideset) dni po skotitvi legla.

Vzrejna komisija si pridržuje pravico do preverjanja zadovoljivih pogojev za vzrejo skupaj s pristojnim veterinarskim inšpektorjem.

21. člen

Vzrejni referent KZS mora takoj po ogledu legla, obvezno pa pred označevanjem mladičev, vzrejno komisijo obvestiti:

-        če vzreditelj nima ustreznih pogojev za vzrejo,

-        če mladiči odstopajo od standarda pasme (modro/brezasto oko, nepravilna obarvanost,...).

Tako leglo si nato ogleda še vzrejna komisija in poda svoje mnenje o izdaji rodovnikov.

22. člen

Ob označevanju mladičev v leglu in vpisu identifikacijskih številk v ustrezen dokument prejme vzreditelj od vzrejnega referenta KZS za vsakega mladiča potrdilo o lastništvu čistopasemskega psa. Izpolnjena potrdila o lastništvu je vzreditelj dolžan poslati na KZS, kjer se v rodovno knjigo vpiše nove lastnike. Če tega vzreditelj ne stori, se vzreditelja evidentira kot lastnika mladičev.

23. člen

Lastnik psa/psice mora vzrejni komisiji sporočiti vsako spremembo lastništva živali. Če tega ne stori, vzrejno dovoljenje ni veljavno. Lastnik je dolžan sporočiti tudi pogin živali.

24. člen

Vsa odstopanja od zgoraj navedenih določil lahko izjemoma potrdi le vzrejna komisija. Neupoštevanje vzrejnega pravilnika se kaznuje v skladu z Disciplinskim pravilnikom KZS.

25. člen

Pravilnik razlaga vzrejna komisija. Dopolnitve in spremembe se sprejemajo na enak način kot sam pravilnik.

 

Pravilnik je bil sprejet na Delnem zboru za BPP dne 23. 06. 2011. Komisija za strokovna vprašanja KZS ga je pregledala in potrdila na 17. redni seji dne 25. 08. 2011. Pravilnik je Upravni odbor KZS potrdil na 16. redni seji dne 13. 09. 2011 s sklepom 13/17-2011 in stopi v veljavo s tem datumom.