Prehrana

Prehrana odraslega psa

Po svojem telesnem ustroju je pes izključno mesojeda žival. To pomeni, da ima pes enostaven, vrečast in razmeroma velik želodec.  Črevesje je 6 - 8 krat vrečje od telesne dolžine. Prebava pri psu poteka razmeroma hitro, hrana se zadržuje v želocu le nekaj ur, v črevesju pa največ 24 ur. Pes naj po obilnem obrokuzato počiva, posebno, če poje hrano, ki povzroča vrenje. Taka hrana lahko povzroči zasuk želodca  okoli svoje osi.

V naravnih življenskih razmerah požro divji sorodniki psa plen s kožo, dlako, kostmi in drobovjem. S tem dobiljo vse potrebne snovi za preživetje in razvoj in sicer v idealnem razmerju. Ko plen raztrgajo, najprej pojedo drobovino,  sledi meso, nato šele ostalo. V mesu uplenjene živali dobijo kvalitetne beljakovine, v maščevju vir energije, v drobovini in črevesni vsebini pa vir vitaminov. Kri in kosti so bogate z rudninami in kemičnimi prvinami, dlaka koža in drugi balastni deli pa vzpodbujajo prebavo in praznitev črevesja.

V današnjem času pa je prehrana  psa odvisna od njegovega lastnika in spremljajočih dejavnikov: od finančnega stanja, iznajdljivosti, časa in znanja lastnika. Prav zaradi tega ima večina psov nepravilno prehrano. V večini primerov so ljudje naredili psa vsejedca (ostanki hrane), vendar pes po svojem ustroju prebavil to ni.

Pri prehrani psa je pomembna tudi pretirana skrb in “počlovečenje” psa. Pes zelo hitro postane izbirčen pri prehrani. Zato naj pri prehrani psa velja pravilo, da mu ne nudimo tiste hrane, ki jo ima najraje, temveč tisto, ki zadovoljuje njegove hranilne, energetske in vitaminske potrebe. Zato naj pasji jedilnik ne vsebuje sladkarij, ker niso zdrave (v velikih količinah povzročajo okvaro zobovja in debelost).

Količinsko je zelo težko določiti, koliko hrane naj damo odraslemu psu, ker niti dva psa - kot dva človeka - ne pojesta enako. Obrok hrane je pri zdravem psu odvisen od pasme psa (velikosti psa), aktivnosti psa, temperature okolja in intenzivnosti presnove psa.

Obrok za odraslega psa mora biti sestavljen iz:

·        50% mesnega izvora (beljakovine)

·        25% živila bogata z energetsko vrednostjo (riž, testenine, žitarice)

·        25% zelenjava (vitamini, minerali, balast,…)

Hranjenje psa izključno z rastlinsko hrano in maščobo brez živalskih beljakovin povzroča v organizmu motnje v presnovi in različne deficitarne bolezni. Nepravilna in enolična prehrana se kaže tudi v izpadanju dlake, z ekcemi, s kroničnimi driskami, hujšanjem, z dlako brez leska,… Pes lahko uživa tudi surovo meso, če je to higiensko neoporečno in je pes nanj navajen. Je celo bolj naravno, lažje prebavljivo, s kuhanjem ne izgublja snovi, ki jih temperatura uniči, obenem pa krepi dlesni. Seveda pa je potrebno drobovino (pljuča, jetra, vimena,…), ki jo kupimo v klavnicah (to so odpadki, ki so neprimerni za predelavo), obvezno prekuhati. Tako meso je lahko za psa nevaren vir okužbe.

Pravilno hranjen in zdrav pes svoj obrok običajno poje zelo hitro. Če se pes nad obrokom ne navdušuje, pomeni, da je sit ali bolan. Po destih minutah moramo hrano odstraniti, posebno to velja v poletnem času, ker se hrana hitro pokvari in na njej se nabira mrčes, pozimi pa hrana zmrzne. V obeh primerih je to škodljivo. Trdota hrane, ki jo nudimo psu je odvisna od njenih sestavin. Najbolj je primerna konsistenca mesa. Psi, ki so od mladosti navajeni na trdo hrano, neradi jedo mehko in obratno. Odraslemu psu nad 15 meseci starosti damo dva obroka dnevno, najboljše  ob določeni uri. En dan v tednu ima pes lahko post, tisti dan damo psu kosti ali pa le 1/4 normalnega obroka. Kosti, ki jih dajemo psu, morajo biti velike “močne” kosti. Z njimi si pes krepi  čeljustne mišice, hkrati pa si čisti zobne obloge. Psu ni priporočljivo dajati krhke kosti (piščančje), ker se taka kost lahko zatakne med zobmi ali v gobcu. Velike količine kosti ni priporočljivo dajati, ker povzročajo zaprtje psa.Vsa hrana v obliki briketov je suha, zato pes zraven nje potrebuje večje količine sveže vode.

Prehrana breje in doječe psice

Do tretjega tedna brejosti ne hranimo psice bistveno drugače kot poprej. Po tretjem tednu brejosti pa do sedmega tedna postopoma povečujemo obrok. Od sedmega tedna brejosti pa do skotitve mladičev obrok povečamo samo za polovico normalnega obroka. V tem času so mladiči v psici že veliki in bi prepoln želodec zavzemal preveč prostora, kar bi pri psici povzročilo nelagodno počutje. Povečano  količino hrane moramo porazdeliti na več delov. Hrano moramo pa poleg tega, da smo jo količinsko povečali, še vitaminsko in kvalitetno obogatiti.

Med brejostjo se poveča potreba organizma predvsem po beljakovinah, ki so gradbeni material za ustvarjanje hitrorastočih plodov.  Če psica tedaj ne dobiva dovolj hrane ali je hrana pomanjkljiva, črpajo plodovi hranljive snovi za lastni razvoj iz  materinega telesa.  Posledica takšne prehrane so poporodne bolezni psice, kot naprimer kostolomnica, poporodna mrzlica,… Psica za zarod porabi 1/18 lastnih beljakovin in maščob. Če pa ta del zaradi pomanjkljive prehrane  ne nadomešča, pride tudi pri plodovih do pomanjkanja beljakovin oziroma do motnje v njihovem razvoju. Le te se kažejo v zgodnjem poginu mladičev. Takšni mladiči niso živahni, nimajo volje do sesanja in nekaj ur ali dni po porodu poginejo.

Po porodu, ko mladiči sesajo mater, in v prvih dveh tednih hrano povečamo od 2x - 2,5x, ker mladiči po prvem tednu življenja podvojijo svojo telesno težo in to izključno na račun materinega mleka. Med tretjim in petim tednom v času, ko mladiče pričnemo dohranjevati, pa je obrok večji za 1x-2x od osnovnega obroka, ki ga dobi psica. Takoj, ko pričnemo mladiče dohranjevati, začnemo zmanjševati obrok psici na normalen obrok.

Prehrana mladičev po skotitvi in med rastjo

Mladiče, ki iz kakršnega koli vzroka ne sesajo pri psici (carski rez, vnetje mlečnih žlez, poporodna pareza), hranimo umetno. Večina rejcev poiskuša vzrediti psičke s kravjim mlekom, kar večini ne uspe. Kravje mleko vsebuje precej manj hranljivih snovi kot pasje in mladičem ne zagotavlja normalnega telesnega razvoja. Tako podhranjeni mladiči kmalu po porodu poginejo. Zelo ustrezen nadomestek za pasje mleko so nadomestki za dojenčke (humana 0,1,2,9, bebiron S-26, nektamril 1,2,…), saj je mleko psice po sestavi zelo podobno mleku ženske.

V prvih treh tednih mladički ne potrebujejo nobene dodatne hrane, če jo dobivajo dovolj in dovolj  kvalitetno z materinim mlekom, ki vsebuje dovolj hranilnih snovi za rast in razvoj, hkrati pa vsebuje tudi protitelesa, ki varujejo mladiče proti raznim kužnim boleznim (pasja kuga, parvoviroza,…) v najzgodnejšem obdobju življenja.

 

Tri do štiri tedne po skotitvi začnemo mladiče dohranjevati. Prvi obroki morajo vsebovati čim več beljakovin, vitaminov in rudnin. Najbolj usterza kravje mleko z dodatki, telečje in piščančje meso (drobno mleto), od drobovine pa jetra, srce, vranica in ledvice, nadalje pa trdo kuhana jajca in ovseni kosmiči. Iz naštetih živil naredimo kašasto harno, ki jo obogatimo z vitaminskimi pripravki.  Obrok mora biti kašast zato, ker mladički goltajo hrano in bi se jim večji kosi zataknili.

Prvič začnemo psičke odstavljati od matere pri štirih tednih starosti. Takrat začnejo dobivati mlečne zobe, s katerimi povzročajo poškodbe seskov. Psičke odstavljamo postopoma: najprej jih vzamemo psici le za nekaj ur čez dan, potem čez noč. Čez en teden jih vzamemo za vse dopoldne ali popoldan. Na ta način ščitimo psico pred nadležnimi mladiči, mleko ji hitreje usahne, psički pa prej postanejo samostojni. Pri šestih tednih starosti mladiči ne sesajo več pri materi.

Ko so mladički stari sedem tednov, jih hranimo pet do šestkrat na dan. Posamezni obroki ne smejo biti preobilni, ker mladički v tem obdobju nimajo občutka sitosti in jedo preko svojih potreb. Prav tako še nimajo razvitega refleksa za bruhanje. Pri tem lahko pride do prenažrtja in s časom do kronične razširitve želodca in povešenosti hrbtenice t.i. sedlast hrbet. Izkušen rejec po zadebelitvi trebuha ve, kdaj je mladiček sit. Za neizkušene rejce pa naj velja pravilo, da se mladiču vzame posoda s hrano, ko psiček prvič dvigne glavo iznad posode. Ko psički dopolnijo osem tednov, zmanjšamo število obrokov na štiri do pet krat. Po dvanajstih tednih starosti damo od tri do štiri obroke dnevno. Od pol  leta do enega leta starosti psičkom damo dva do tri obroke dnevno.

Psi so v mladosti hitro rastoče živali, pravimo da rastejo pred našimi očmi. Zato posvečamo njihovi prehrani posebno pozornost. Od psa, ki v razvoju ne dobi ustrezne prehrane, ne moremo pričakovati, da bo lepo raščen, vzdržljiv in odporen. S šestimi meseci pes doseže dve tretjini svoje velikosti. V tem obdobju najintenzivneje rastejo in pridobivajo na teži. Po dvanajstih mesecih pa je večina pasem razen največjih že odraščenih.

Prehrana pri zapeki (obstipacija)

Zaprtje se pojavlja predvsem pri starejših živalih zaradi starostne atonije (slabše delovanje) črevesja. Bolj pogosto kot pri samicah je to pri samcih, predvsem pri starejših, zaradi povečane prostate, ki pritiska na črevesje in otežuje prehod blata. Neredko nastane zaprtje tudi v zvezi z brejostjo in pri nekaterih boleznih z visoko temperaturo.

Običajno zaprtje nastaja predvsem pri obilnem hranjenju psa s (piščančjimi) kostmi. Ko odpravimo osnovni vzrok zaprtja, hranimo psa z redko kašasto hrano še več dni po tem. Taka hrana mora vsebovati lahko prebavljive snovi: mlečni riž, ovseni kosmiči, konjsko meso, jetra in vranica. Za pitje pripravimo lahko juho ali mleko.

Če je zaprtje pri psu kronično, dajemo psu odvajalne čaje. Psu, ki pa je nagnejen k zaprtju, pa ne smemo dajati kosti ali suhe hrane, temveč mora biti kašasta in vodena.

Prehrana pri diareji (driska)

Diareja je najpogostejša posledica bolezni kot so: pasja kuga, parvoviroza, glistavost, zastrupitve,… Pojavlja se tudi pri obilnem hranjenju z nekaterimi sicer neoporečnimi živili, kot so mleko (predvsem pri starejših psih, ki ga niso vajeni), surova jajca, surova jetra, surova vranica in loj.

Pri diareji je pomembna dietna prehrana in nadomeščanje izgubljene tekočine. Pri močnih driskah je nujno, da takoj poiščemo veterinarsko pomoč, pri blažjih pa lastnik lahko pomaga sam. Najprej psu ne damo 24 ur nobene hrane, počakamo, da se črevo izprazni in spočije. Po tej pavzi damo psu najprej za pitje ruski ali borovničev čaj. Hranimo z razkuhanim rižem, ovsenimi kosmiči, ki jim dodamo nekaj pustega kuhanega zmletega mesa. Obrok ne sme biti preobilen, hrano razdelimo na več obrokov dnevno. Obrok mora vsak dan biti sveže pripravljen in ne premrzel ali prevroč. Ko se blato nekoliko formira, počasi preidemo na običajen obrok.

Prehrana pri bolezni kože

Zelo različne spremembe na koži so lahko vzrok pomanjkljive prehrane, ali pa je pes alergičen na določeno hrano oziroma snovi, ki jih hrana vsebuje. Take spremembe se kažejo prevsem v odpadanju dlake, leska na dlaki, prhljaja, ekcemov,…

V prvem primeru gre za pomanjkanje nekaterih za pasji organizem nujno potrebnih snovi kot so: aminokisline, maščobne kisline, vitamini in minerali. Do tega pride največkrat zaradi enostranske prehrane ali pa zaradi bolezni črevesja. Kadar je vzrok kožnih sprememb hrana, je potrebno hrano spremeniti in bolj popestriti z vitaminskimi in rudninskimi snovmi. Seveda pa vsakemu ekcemu ni vzrok hrana, lahko so vzrok bolhe, hormonalne motnje, organske bolezni,… Zato je najbolje, da se pri takih motnjah oglasite pri veterinarju, ki bo vašega psa pregledal in ustrezno pomagal.

mag.Peter Levstek, dr.vet. med.

Nekaj nasvetov iz prakse

Mladiču lahko ponudite mesno – zelenjavne kaše različnih proizvajalcev, do prvega leta starosti so lahko osnova prehrane mladega psa kvalitetni briketi in mleko oz. mlečni nadomestek, vendar veliko tujih strokovnjakov opozarja, da je tovarniško pripravljena hrana vzrok mnogih obolenj, predvsem kroničnih in neozdravljivih vse do malignih procesov, zato se vse več skrbnikov odloča za kvalitetno, pestro, doma pripravljeno hrano. Žal je večina slovenskih zasebnih veterinarjev še vedno med zagovorniki (in seveda tudi med prodajalci) tovarniško pripravljene hrane, t.j. briketov in konzerv. Posebej za našo pasmo velja, da je bila v zgodnji dobi razvoja bernskih planšarskih psov njihova hrana bistveno bolj skromna, psi pa bolj zdravi. Nič ne bo narobe, če boste kakšnega od obrokov kdaj zamenjali s polento in mlekom. Ostanki z mize pa seveda niso primerna pasja hrana.

V nadaljevanju je opisanih nekaj sestavin, ki naj jih vsebuje doma pripravljena hrana.

Ker nekateri psi niso vajeni kravjega mleka in se lahko nanj odzovejo z drisko (saharoza v mleku veže vodo in poveča peristaltiko prebavne cevi), ga lahko nadomestimo z mlekom v prahu za pse  Mlečni obrok lahko namesto mleka vsebuje jogurt, skuto (učinkovito proti prhljaju in suhi koži) ali sir, dodajamo pa jajčni rumenjak (1x do največ 2x tedensko), keksolino, rižolino, mlečni zdrob, riž. Izogibati se je potrebno vsem kosmičem, ki vsebujejo čokolado, pa tudi sicer je čokolada  neprimerna za pasjo prehrano. Mesnim obrokom dodajamo tudi ribje konzerve ali kuhane ribe, surovih pa ne priporočajo. Nasvet: naj pes dobi le kuhan jajčni beljak. Surovo meso, ribe in drobovino dajemo le, če so neoporečni – s tem se izognemo tveganju pred okužbo prebavil. 

Mesni obrok je lahko kuhan = mesno-zelenjavne juhe (mleto goveje ali konjsko meso, tudi perutnina, svinjsko meso), dodani naj bodo ovseni kosmiči, riž, zelenjava v razmerju 2:1, lahko pa je obrok sestavljen iz (v kravjem mleku, mešanem v razmerju 1:2 z vodo ali v kostni juhi) namočenih briketov, dehidriranega riža, konzerve, konjskega mesa.

Okusi kužkov so različni: ponudite mu surovo in kuhano zelenjavo (korenje, kislo zelje, radič, bučke, blitvo...) in sadje ( npr. banane – kalij!), jabolka pa zares v majhnih količinah, saj napenjajo.

Kužki zelo radi jedo konjsko meso, sprva v manjših količinah, kasneje pa lahko nadomesti konzerve in je pomešan z briketi, zelenjavo, makaroni ali  rižem  imenitna in kvalitetna hrana.

Dodatki:

Vsakemu mesnemu obroku je priporočljivo dodajati žličko sončničnega jedilnega olja, 1 - 2 žlički kvasa za pse v prahu ( Canina: Enzym Hefe tablete ) in noževo konico česnovega prahu za pse ( doziranje raste s težo kužka ). Česnov prah po mojih izkušnjah učinkovito preganja notranje in zunanje zajedalce (bolhe in klope – vonj kože!), je naraven in neškodljiv, vsebuje snovi z antibiotičnim učinkom. Oba preparata proizvaja Canina.

Hrana v briketih: na trgu so vrste hrane posebej prilagojene za velike pasme, posebej za mladiče in kužki radi jedo tudi suhe. V nasprotnem primeru brikete lahko prelijemo z jogurtom, juho, smetano, dodamo koščke sira, ribjo konzervo, ...

Vedno imejte na zalogi vsaj tri do štiri vrste briketov različnih proizvajalcev, pa z alergijami nikdar ne bo težav.

Pri kakovostni tovarniško pripravljeni prehrani za mladiče dodajanje vitaminskih in mineralnih pripravkov ni potrebno – nasprotno: s tem lahko naredimo več škode!!, korist imajo le trgovci in proizvajalci. Posebno previdnost svetujemo pri kalciju. S polovico litra mleka na dan zadostimo človekove potrebe po kalciju, s tako količino mleka ali mlečnih izdelkov ima dovolj kalcija tudi doraščajoči kuža. Kalcij je seveda potreben za razvoj zdravega kostnega tkiva, vendar so raziskave pokazale, da je prevelika količina kalcija v hrani mladičev razlog za nepravilen razvoj sklepnih hrustancev, ta pa povzroča deformacije kosti ramenskih, komolčnih in kolčnih sklepov. Prav tako sta lahko prizadeta koleno in gleženj. Organizem odraslega psa lahko izloči 85% odvečnega kalcija, sposobnost mladičeve presnove pa se konča pri 60-ih %, kar 40% presežnega kalcija pa se nalaga v telesu in se kaže kot šepanje in deformacija kosti. Nekateri lastniki si napačno razlagajo ukrivljene dolge kosti s pomanjkanjem kalcija, zato brez veterinarjevih krvnih analiz vsebnosti kalcija nikakor ne smemo samostojno ukrepati!  

Druga, zelo pomembna prednost omenjene hrane je preprečevanje prekomerne telesne mase mladiča, kar ima pomemben vpliv na povečan klinični pojav kolčne displazije. Odvečna teža namreč povzroča deformacije kolčnega sklepa, zato so z ortopedskega stališča vitki (ne suhi!) mladiči bolj zaželjeni. Končna velikost psa zato ne bo manjša, pač pa je pridobivanje na teži počasnejše: nezrelo okostje ne bo klonilo pred prehitro obremenitvijo na račun povečanja telesne teže. Kolčna displazija je seveda dedno pogojena in če je dedna linija z njo obremenjena, lahko prekomerna teža v določeni starosti dramatično poveča pogostnost in stopnjo težav. 

Kaj strokovnjaki odsvetujejo?

  • svinjsko meso in kosti,
  • začimbe,
  • čokolada;
  • grozdje,
  • česen,
  • čebula, por, drobnjak;
  • surova drobovina,
  • surove ribe,
  • meso, ki ni neoporečno.
  • Ostanki človekove hrane prav tako niso primerna prehrana za psa!

Kosti niso prehrana, temveč se kuža z njimi igra in krepi žvekalne mišice. Odraslim psom (po enem letu in pol starosti) lahko en obrok na teden nadomestimo s svežimi telečjimi kostmi ali surovimin govejimi vampi. Starejši psi pa imajo s prebavljanjem kosti težave, zato jih dajemo le izjemoma in v zelo omejeni količini.

Nikdar ne pozabite na svežo vodo, v vročini in hudem mrazu jo je potrebno večkrat dnevno zamenjati!

Pri starosti 10 - 12 tednov mladiček potrebuje 3 do 4 obroke dnevno, nujno je, da tudi pri odraslem psu obdržite režim hranjenja dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer), po hranjenju naj kuža nekaj časa (odrasel pribl. eno uro in pol) počiva. Pri velikih pasmah lahko pride pri pretirani aktivnosti s polnim želodcem do zasuka le-tega, kar je običajno lahko usodno. Po zadnjem obroku ok. 20.ure zvečer naj odrasli psi ne zapuščajo več prostora, namenjenega spanju, mladiča pa je pred spanjem potrebno peljati na umirjen sprehod.

Tudi pri odraslih psih naj bodo ure hranjenja stalne. Psi so živali navad. Če ne drugače, se vam bo red obrestoval pri urniku iztrebljanja psa.

Za nagrajevanje namesto živil s sladkorjem uporabljajte pasje piškote (lahko jih naredite sami!), vitaminske dražeje, pasjo čokolado, Frolic, majhne koščke sira ali hrenovke. Priboljšek se mora razlikovati od hrane, za količino priboljška pa je obrok hrane potrebno zmanjšati.

 

Mojca Sajovic