Koristni nasveti

1. Namestitev

Veliko novih lastnikov sprašuje, kam namestiti novega družinskega člana. Nekateri mu vnaprej namenijo pesjak v kotu vrta, drugi garažo, tretji kar kopalnico. Vaš kuža je malo družabno bitje, ki se je pravkar ločilo od bratov in sestric v leglu, zapustilo je varno naročje pasje mame. Z nakupom ste prevzeli odgovornost, da mu vsaj del domačega krdela nadomestite Vi in Vaša družina. Vsak dober vzreditelj pričakuje, da si bo vsaj eden od odraslih družinskih članov ob prihodu mladiča vzel teden dni časa ( beri: dopusta!) zanj in mu olajšal prehod v novo življensko obdobje. Med igro in prijetnimi izkušnjami naj počasi spoznava domače okolje. Če je pesjak v času lastnikove odsotnosti (predvsem zaradi varnosti kužka) nujno zlo, potem naj tam dobi igračo, kost, uho za žvečenje in poleg sveže vode svoj jutranji obrok, ko odhaja družina od doma, navajanje nanj pa naj bo postopno. Kužek mora biti gotov, da ga boste prišli kmalu iskat, zato čas bivanja v pesjaku počasi podaljšujte od nekaj minut dalje. Preden gre kuža v pesjak, naj bo deležen temeljitega sprehoda. Kot poudarjajo strokovnjaki, je osamitev za rahločutnega bernca ena največjih kazni, zato mu omogočite dostop do njegovega “krdela” VEDNO, ko je družina doma.

Moja praksa pa je takale: Svojo dopoldansko službo opravljata moja bernca v pesjaku cca. 4m x 6m z nekaj travnate površine in dvema kočama pod nadstreškom. Za izogibanje poletni vročini imata pod kočama še vsak svojo “zemljanko”. Popoldnevi so nesporno naši skupni, ponoči pa imata na izbiro spanje v hiši ali na zagrajenem balkonu (ona običajno izbere svoj kotiček pod mizo, on pa balkon); vstop v hišo omogočajo pasja vratca tudi čez dan. Ležišča v pesjaku so zaščitena pred vetrom in vročino, v mrzlih zimskih mesecih dobita v koči še seno. Verjemite, zelo sta zadovoljna!

2. Vrata, ki širijo pasji in mačji svet

Še nekaj let nazaj smo lahko le v ameriških filmih občudovali domače ljubljence, pse in mačke, ki se prosto sprehajajo v hišo ali stanovanje in spet ven skozi posebna vratca z loputo. Danes to ni več novost v naših domovih, čeprav se lastniki psov z nezaupanjem lotevajo predelave svojih vrat. Naslednji podatki in izkušnje bodo morda razblinili pomisleke tistih, ki še oklevajo.

Različne velikosti vrat, ki jih dobite na našem trgu, so primerne vse pasme psov razen največjih. Pri tem je bolj kot višina vratc pomembna višina, na katero vrata namestimo, saj se tudi večji pes ne bo obotavljal dvigniti nog, teže pa se bo splazil skozi prenizko postavljena vratca. Odprtino zapira loputa, ki pri različnih izvedbah lahko prepreči prehod v eno ali obe smeri in ob robovih tesni ter preprečuje prepih.

Kdaj in zakaj je pravzaprav priporočljivo, da se odločimo za taka vratca? Pasji svet ima svoje posebnosti in je včasih postavljen na glavo: kuža je na vrtu, tam je njegov življenski prostor. Mili pogled skozi okno in praskanje po vratih nas občasno želi prepričati, da si naš štirinožec nadvse želi naše družbe. In ko nas - ponavadi nas vedno - prepriča, odpremo vrata in osrečimo nažno pasjo naravo. Ampak kmalu se zgodba ponovi v obratni smeri. Moji dve pasji duši, vajeni skoraj brezmejne svobode, bi pasja vratca težko pogrešali na primer pozimi, ko so vhodna vrata vedno zaprta. Neizmerno uživata v zimi in snegu, ampak za popolno srečo potrebujeta dostop do svojih sokrdelnikov.

Učenje oz. privajanje na novo pridobitev še za največje trdobučneže ne traja več kot nekaj poizkusov s slastno nagrado na drugi strani vrat. Tudi za mladička pri dveh mesecih in pol vratca niso nikakršna ovira: najprej odriv z glavo, nato prednji tački, potem pa trebušček in zadnji tački prilezejo kar sami. Še trimesečni bratec na obisku najprej le opazuje to spretnost, potem pa jo ucvre skozi na prosto tudi sam.

Če vas ne potrejo sledovi nekaj blatnih pasjih tac na tleh in če nekaj pasjih dlak na preprogi ne uniči vaše dobre volje, odprite dom svojemu prijatelju skozi opisana vratca. Boste videli, izplača se!

3. Vožnja z avtomobilom

Če ima skrbnik mladička srečo, da je naletel na vestnega in odgovornega vzreditelja, potem je slednji svoje mladičke že privajal na vožnjo z avtom. V obdobju do dvanajstega tedna starosti so te izkušnje zelo pomembne, saj se kuža novih stvari ne boji pretirano, ampak je le radoveden. Če mu predstavimo novosti na primeren način, je uspeh zagotovljen. To isto velja tudi za vožnjo z avtom: postopno privajanje, spoznavanje notranjosti avta, kratke razdalje, ... Če je prva vožnja z avtom tista, ko mladička peljemo v novi dom, potem je še toliko bolj pomembno, kako bomo to izvedli.

Pred vožnjo naj kuža ne zaužije ničesar, da ne bomo s polnim želodčkom izzivali nesreče. Po možnosti naj bo vsaj med prvo vožnjo v varnem naročju na zadnjem sedežu. Tam vozilo zagotovo najmanj niha in kuža vam bo hvaležen. Tudi sicer je vožnja na zadnjem sedežu avtomobila najmanj stresna, saj je kuža v bližini vas in pod stalnim nadzorom. Dokazano je, da je z varnostnim pasom pripet kuža na zadnjem sedežu za voznikom tudi najbolj varen.

V kolikor se boste odločili za kletko v prostoru za prtljago, naj bo ta ustrezne velikosti.

Če ima kuža težave pri vožnji, mu je slabo, bruha, se obilno slini in v avto vstopa z očitnim odporom, sezite po naravnih (homeopatskih) pripravkih proti slabosti in bodite potrpežljivi.