Obdobja v razvoju mladička v leglu

Čas, ki ga pasji mladički preživijo v oskrbi matere in vzreditelja, je narava namenila pridobivanju mnogih, življenjsko pomembnih in skoradja neizbrisnih vtisnjenj. Vsak odgovoren vzreditelj mora zato razvojna obdobja v pasjem otroštvu natančno poznati in razumeti, saj je prav od njegovega ravnanja in prizadevnosti odvisno, kako se bodo psički kasneje v novem okolju vklopili v življenje s svojimi novimi skrbniki in kakšno bo to življenje.

Senzbilna (kritična) obdobja v razvoju mladičkov

Kot pri drugih visoko razvitih živih bitjih, je tudi pri psih mladost obdobje intenzivnega učenja. V skladu s svojim telesnim in duševnim razvojem preživljajo vsi mladiči, ne glede na pasmo, različne, naravno predvidene razvojne stadije. Izkušnje, ki jih pridobijo v teh časovno natančno določenih in omejenih obdobjih svojega življenja, zapustijo trajne posledice v njihovem umskem in socialnem razvoju in tako kasneje pomembno vplivajo na njihovo osebnost ter na odnos do vsega, kar jih obdaja. Ta, danes že zelo podrobno raziskana obdobja, je etologija sprva poimenovala kritična, v novejšem času pa senzibilna razvojna obdobja. (angl: sensitive periods).

Na to, kako pomembna sta najzgodnejše pasje otroštvo in mladost, sta že v štiridesetih letih dvajsetega stoletja prva opozorila J. Scott in J. L. Fuller. V šestdesetih letih je o tem podrobno pisal v svoji knjigi »New Knowledge of Dog Behaviour« tudi Clarence Pfaffenberger, ki je v okviru projekta šolanja psov vodičev slepih skupaj s sodelavci raziskoval potek odraščanja pasjih mladičev. Pomembne prispevke so na tem področju kasneje dodali tudi Michael Fox, Joachim in Wendy Wolhard, Ian Dunbar in številni drugi. Njihove ugotovitve so osnova za vse napotke in programe, s katerimi si vzreditelji danes lahko pomagajo pri oskrbi mladičkov.

Obdobje pred rojstvom

Dr. Michael Fox v svoji knjigi »Understanding the Dog« ugotavlja, da plašne, nervozne ali agresivne matere pogosto vzgojijo mladičke s podobnimi težavami, še zlasti, če vzreditelj ne posreduje pravočasno in na primeren način. Z laboratorijskimi raziskavami je dokazal tudi, da psičke, ki so v času brejosti pod znatnim stresom, poležejo čustveno manj stabilne in manj sposobne mladiče, pa tudi, da se mladički rodijo priljudnejši in milejši, če mater v času brejosti pogosto božamo in crkljamo. Tik pred rojstvom se na božanje matere odzivajo tudi že sami psički, ki kasneje človekove dotike bolje prenašajo kot tisti, katerih  matere med brejostjo niso imele tesnih in prijetnih stikov s človekom.

Novorojenci (0. do 14. dan)

V obdobju takoj po rojstvu za mladička v celoti skrbi mati psica, ki mu nudi hrano, toploto in varnost. Nekateri socialni stiki res potekajo tudi že v prvih treh tednih mladičkovega življenja, pomembnejše socialne vezi pa se razvijejo kasneje.

V tem času se je treba izogibati vsemu, kar bi lahko na psičko delovalo stresno, tudi obiskovalcem ali večjim hišnim delom. Mladički morajo preživeti ves ta čas ob materi.

V prvem obdobju po rojstvu si mladiček predvsem razvija čutilne, gibalne in učne sposobnosti, ki jih bo potreboval kot odrasel. Pri tem mu vzreditelj lahko pomaga.

Zgodnja telesna stimulacija mladičev

Ameriška vojska je v sedemdesetih letih za potrebe vzreje psov za vojaške naloge, tudi s pomočjo dolgoletnih lastnih raziskav, razvila metodo, imenovano »Bio Sensor« program, bolj znan tudi kot »Super Dog« program. Tega danes uporabljajo številni vzreditelji, ki si prizadevajo vzrejati v vseh pogledih zdrave in stabilne pse, zlasti delovne. Program temelji na ugotovitvi, da lahko stimulacija živčnega sistema psov v zgodnjem otroštvu vsestransko pozitivno in trajno vpliva na sposobnosti odraslega psa.

 

Optimalne učinke dosežemo, če program izvajamo od tretjega do šestnajstega dne mladičkovega življenja, torej v času intenzivnega razvoja živčnega sistema. Program obsega pet vaj, ki jih od prve do zadnje z vsakim mladičkom opravimo le enkrat dnevno. Vaje aktivirajo živčevje hitreje, kot bi se to brez naše pomoči zgodilo v naravi. To poveča telesne sposobnosti psa, saj je ugotovljeno, da vaje ugodno vplivajo na krvni obtok, krepijo srčni utrip, povečujejo možgansko aktivnost, dvigujejo mišični tonus, izboljšujejo dihanje in in zvišujejo odpornost na bolezni na stres. Opazili so, da so mladički po teh vajah aktivnejši, bolj radovedni in odločnejši kot tisti, ki odraščajo brez njih.

Vse vaje delamo nežno in z občutkom ter le v predpisanem trajanju, da ne bi s pretiravanjem dosegli nasprotnega učinka, kot ga želimo:

  • taktilna stimulacija: psička držimo v eni roki, z drugo pa se ga med prstki nežno dotikamo z vatirano paličico po 3-5 sekund; vsakokrat obdelamo vse nogice.
  • dvigovanje glave navzgor: psička držimo z obema rokama in ga 3-5 sekund držimo v pokončnem položaju tako, da je glavica navpično nad repom.
  • spuščanje glave navzdol: psička čvrsto držimo z obema rokama in ga za 3-5 sekund zasukamo z glavo navpično navzdol.
  • lega na hrbtu: psička držimo 3-5 sekund v dlaneh obeh rok tako, da leži na hrbtu, z obrazom navzgor; če se pri tem izmotava, mu tega ne preprečujemo.
  • toplotna stimulacija: vlažno krpo za 5 minut postavimo v hladilnik, nato jo razgrnemo in za 3-5 sekund nanjo položimo mladička z nogicami navzdol. Če se začne gibati, mu tega ne preprečimo. Namesto na mokro krpo lahko mladička postavimo npr. tudi na kovinsko površino pralnega stroja.

Vzreditelj z vsem tem krepi telesne sposobnosti mladičkov, vendar pa mora nujno poskrbeti tudi za ustrezno stimulacijo njihovega umskega in socialnega razvoja.

Čas primarne socializacije

Obdobje socializacije se običajno začne v tretjem tednu življenja in traja vse do štirinajstega, tudi do šestnajstega tedna. Vrhunec doseže med šestim in osmim tednom, po tem pa začne počasi usihati.

V obdobju socializacije stke mladiček pomembne socialne vezi. Stvari, ki se jih v tem času nauči, so trajne in vtise iz svojega zgodnjega otroštva ohrani vse življenje. Zelo pomembno je, da so psičkove zgodnje izkušnje s svetom, ki ga obdaja, čim prijetnejše, saj  vplivajo na njegovo kasnejše socialno življenje. Vzreditelji delovnih psov z različnih področij v tem času premišljeno uvajajo dražljaje, ki bodo pri mladičku spodbujali in krepili vse kasnejše specifične sposobnosti.

Prehodno obdobje (3. teden = 14. do 21. dan)

Psički v tem času odprejo oči, začno zaznavati zvoke in se ob njih zdrznejo. Začno jim izraščati prvi zobje, lizati začno že tekočino. Izločajo lahko že sami, brez materine pomoči, včasih tudi že izven iz legla. Psički se več gibljejo, začno mahati z repki, kažejo že zanimanje za sorojence, s tačkami se dotikajo njihovih obrazov. Mama začne zapuščati leglo za dlje časa.

V tem času se mora začeti vzreditelj že ukvarjati z vsakim mladičkom posebej. V leglo mora dodajati tudi igračke in druge stvari, ki pritegnejo pozornost mladičkov. Mladičke mora vsak dan za minuto položiti na novo podlago ali v novo okolje. Če je treba leglo preseliti v nov prostor, je sedaj pravi čas za to. Psica naj še vedno ostane z mladiči.

Obdobje pridobivanja zavesti o pripadnosti (21. – 28. dan)

Vid in sluh sta že dobro razvita. V tej starosti morajo postati sestavni del življenja mladičkov različni, sprva tihi zvoki (glasba, zvonec,...), gibljivi predmeti (žogice, metle, cunje ...) in tresljaji.

To je čas številnih vtisnjenj. Psički se učijo biti psi, prepoznavjo sovrstnike, pa tudi druga bitja, zlasti ljudi. Psički, ki v tem času odraščajo izolirano od drugih psov in ljudi, imajo kasneje zaradi pomanjkljivih družabnih spretnosti v odnosih z njimi težave.

Psički začno lajati in v borbenih igrah vadijo različne socialne vloge in izrazna sporočila. Mati jih začne počasi odstavljati, pri tem jih uči discipline ter prikazovanja svarilnih in miritvenih znakov oz. izrazov dominantnosti in podrejanja. Oblikovati se začne krdelna hierarhija.

V tem času rabijo psički zelo stabilno okolje, ki se v ničemer ne spreminja. Vzreditelj in njegovi domači morajo psičke redno prijemati, jih dvigovati in božati.

Drugo obdobje poistovetenja z lastno vrsto (28. – 35. dan)

Mladički se igrajo vse bolj prefinjeno, pri tem renčijo, preganjajo in »ubijajo«. Jedo že čvrsto hrano. Z vsakim mladičem mora vzreditelj vsakodnevno preživeti nekaj časa na samem in ga pri tem opazovati - tedaj se namreč začno kazati osebnostne razlike. Na samem naj kuža spoznava številne, vselej nove predmete. V tem času v življenje mladičkov uvajamo glasnejše zvoke (sušilnik las, sesalec, ropotanje posode, ...) in okoliščine, ki spodbujajo reševanje problemov (škatle, ograje, stopnice, ...)

Sekundarna socializacija (5 do 14-16 tednov)

Pri se najbrž sami po sebi ne bi sporazumevali z bitji druge vrste, tudi z ljudmi ne, vendar to sposobnost imajo in se zato lahko tudi prilagodijo nam in našemu načinu življenja, če jim pri tem pomagamo. To lahko dosežemo s pomočjo socializacije in habituacije – s privajanjem na različna druga bitja ter na dotlej neznane stvari, zvoke, okolja, okoliščine, situacije... Dobro socializirani psi so bolj »razgledani«, kar jim daje prednost pred tistimi, ki so živeli v nestimulativnem, enoličnem okolju, zato so ob novih dražljajih veliko manj samozavestni, nezaupljivi, prestrašeni ali napadalni ter pogosto zelo odvisni od svojega skrbnika.  

Socializacija psa, ki zahteva od skrbnika veliko ustvarjalnosti, bi morala potekati vse življenje, a je najbolj učinkovita v obdobju od 5. do nekako 14.-16. tedna.

Obdobje zvedavosti (5. – 7. teden)

V tem času so mladički zelo radovedni, plezajo, raziskujejo in poskušajo vse, kar jih obdaja, saj pravega strahu še ne poznajo (raziskave tudi kažejo, da psički do 7. tedna nimajo spomina za bolečino).  Zato je prav, če jim v tem obdobju opravimo cepljenja, jih zečnemo negovati, kopati, voditi na sprehode,  in jim tudi predstavimo bolj nenavadne osebe in stvari, denimo bradate neznance,  kolo, tunel, kosilnico ... To je čas, ko se mladički učijo uravnavati moč ugriza (tako na psih kot na ljudeh). Je tudi čas, ko lahko začnemo zelo uspešno uvajati učenje s klikerjem in druge načine šolanja s pozitivno motivacijo.

Vzreditelji osebnost vsakega mladička sedaj že dobro poznajo. Sedaj je čas za objektivno oceno temperamenta in značaja mladičkov.  Poznamo različne teste, s katerimi lahko ocenimo nagone, vztrajnost, koncentracijo, odzivnost na hrano, reakcije na motnje, moč osebnosti, hitrost okrevanja po stresu, pripravljenost sodelovati s človekom, in pripravljenost odpuščati, itd. Na osnovi rezultatov testov lahko vzreditelj novim skrbnikom priporoči mladičke, ki jim v vseh pogledih najbolj ustrezajo.

Obdobje izpopolnjevanja vedenja (7. - 9. teden)

Mnoge študije dokazujejo, da imajo psi, ki zapustijo leglo pred 6. tednom starosti, vselej težave v medsebojnih odnosih. Idealno je, če mladič zapusti leglo, ko je star okoli 7 tednov (v tem času si začne izbirati prostor za opravljanje potrebe, kar olajša privajanje na sobno čistočo). (NA PODLAGI VELJAVNE ZAKONODAJE JE SPODNJA STAROSTNA MEJA ZA ODDAJO MLADIČEV 9 TEDNOV - op. SKBPP). Obdobje socializacije, ko mladič lahko še zlahka razširja svoje socialne vezi, se bo tako v novem okolju nadaljevalo še dobrih 5 tednov. Zato je  zelo pomembno, da tudi po prehodu v novi dom še naprej vzdržuje redne socialne stike z vrstniki, ob tem pa si pridobi tudi druge pozitivne izkušnje. Če je vzreditelj prisiljen mladičke še po tem času obdržati v svoji oskrbi je nujno, da se vsakemu od njih posveča individualno tako, kot bi se mu novi skrbnik.

Učenje v tem obdobju poteka zelo hitro in intenzivno. Do 7. ali 8. tedna možgani mladičkov že tako delujejo, da se lahko naučijo česarkoli, seveda pa moramo upoštevati, da se lahko na učenje osredotočijo le za kratek čas. Nujno je, da novi skrbniki vedo, kako pomembno je v tem času mladičku predstaviti pravila, ki veljajo v novem domu.

Obdobje vtisnjenja strahu (8. – 11. teden)

V tem času postanejo mladiči za nekaj časa veliko previdnejši, bati se začno (lahko tudi zelo nenadoma) glasnih zvokov, nenadnih premikov, neprijaznih psov ali ljudi, in podobnega. Stvari, ki se jih v tem času kuža prestraži, se lahko boji še zelo dolgo, tudi za vselej. Zato se tedaj izognemo obiskom pri veterinarju, energičnim zahtevam, najraje pa tudi prehodu v novo okolje, k novemu skrbniku. To obdobje mine pri enih mladičih prej, pri drugih kasneje.

Obdobje doživljanja okolja (9. – 12. teden)

V tem času lahko močno oblikujemo vedenje mladega psa. V tem času se psiček zelo naveže na tistega, s katerim živi. Če nima stikov z drugimi psi, se bo močno navezal na skrbnika, vendar se utegne to kasneje slabo odraziti v odnosih z drugimi psi.

Mladičem pa, ki v tem času živijo pretežno s psi, postane družba vrstnikov pomembnejša kot pozornost ljudi, kar lahko njihovim skrbnikom zelo oteži vzgojo in šolanje, saj je zelo težko spremeniti socialno vedenje, ki se je oblikovalo v tem obdobju. Pri takih mladičih kasneje tudi pogosteje opazimo težave kot so pretirano lajanje, ločitvena tesnoba in pretirano razburjenje. Nasprotno pa ti psi pogosto izgubijo sposobnost igrati se z neznanimi psi in se začno že v dobi med 11. in 17. tednom resno braniti, čeprav druge pse dobro razumejo in poznajo borbo v igri.

Najbolje je v tem času psičku zagotoviti  človeško in pasjo družbo v  razumnem razmerju. 

Psički so v tem času že zelo spretni in čeprav imajo še vedno kratkotrajno kooncentracijo, se nenehno učijo o svetu, ki jih obdaja. Skrbnik si mora prizadevati, da do dopolnjenega tretjega meseca kužku predstavi čim več novih situacij, dogodkov, bitij ...  Naj ga večkrat pelje na sprehod v mesto, na obisk kmetije; kuža naj spozna vlak, plapolajoče zastave, ljudi v uniformah, na invalidskih vozičkih, dojenčke, otroke in starejše obeh spolov, iztegnjene roke, ki ga hočejo pobožati; pelje naj se v avtu, v dvigalu, hodi naj čez most, po gladkem marmorju ...

Obdobje prvega dokazovanja odraslosti (13. do 16. teden)

Mladički, ki so bili do sedaj zelo poslušni in vodljivi, začno izzivati in preizkušati svojo moč in potrpljenje in reakcije skrbnika. Začno uveljavljati svojo voljo in, če jih pri tem oviramo, poskusijo mnogi tudi ugrizniti. Pogosto smo lahko priča izbruhom uporništva. O tem, kako naj skrbnik ravna, so mnenja različna. Zagovorniki tradicionalnega načina šolanja se zatečejo tudi k energičnim metodam prisile, pristaši klikerja in pozitivne motivacije pa poskusijo vedenje mladiča preoblikovati. Kakorkoli, če mladič v tem času ugotovi, da sme tudi gristi, da lahko dominira otroke ali druge živali okoli sebe ali pa, da se lahko upira stvarem, ki mu niso všeč (nega, vožnja z avtom, sprehod v določeno smer, ...), so izgledi, da se bo razvil v prijetnega in vodljivega psa, precej slabi. Temu obdobju namreč sledi puberteta, ko tudi manj samozavestni psi začno izzivati skrbnika.

Zato je pomembno, da kuža v tem obdobju spozna razliko med igro in resnejšim delom, prav tako pa se morajo z njim ukvarjati različni ljudje – ga negovati, voditi in usmerjati in, če je treba, tudi disciplinirati.

Pri 14.- do 16. tednu se socialicacijsko okno močno pripre in zato je tudi skrajni čas, da v tem obdobju psiček začene obiskovati Malo šolo, kjer spozna pse drugih pasem, velikosti in različnih temperamentov. Tečaj mora vsebovati tako nadzorovano igro kot tudi vaje, ki psička usmerjajo v primerno vedenje in mu predstavijo nove, zanimive aktivnosti. Dokler zaščita s cepljenjem proti nalezljivim boleznim še ni dokončna, mora skrbnik psička iz previdnosti voditi le v varna okolja. Nujno je, da se o varnosti druženja z drugimi psi posvetuje z veterinarjem.

Obdobje želje po bežanju (4. d o 8. mesec)

Enkrat v tem času se pri mladem psu lahko pojavi želja po bežanju, kar lahko traja le nekaj dni, ali pa tudi nekaj tednov. Psiček, ki je vselej rad prihajal k skrbniku, naenkrat »ogluši« in ga je zelo težko priklicati - poskakuje sem in tja, kot da bi se norčeval. Ko skrbnik opazi, da se kuža ne odziva več takoj, naj ga ima nekaj časa vselej na raztegljivi vrvici ter dosledno nagrajuje kužka za vse takojšnje prihode. Ponovno naj mu omogoči prosto gibanje na povsem neznanem terenu šele, ko ima občutek, da je psa želja po bežanju že minila.

Puberteta (5. do 12. mesec)

To je čas, ko začno na odraščajočega psa močno vplivati hormoni, kar vpliva na njegovo čustveno ravnovesje. Feromoni, ki jih oddaja, lahko v drugih psih sprožijo dominantnost, kar je za mladega psa lahko precej travmatično. Samičke doživijo prvo gonitev, samčki začno v tem času dvigati nogo, zelo jih začno zanimati psičke, lahko pa se pojavi tudi za skrbnika neprijetno vedenje, denimo označevanje teritorija z urinom, naskakovanje, potepanje in pretepanje z drugimi psi. Pogosto tudi izzivajo skrbnikovo avtoriteto.

Drugo obdobje pojava strahu (6. d o 14. mesec)

Tudi pri zelo odprtih in socializiranih mladičih se v tem obdobju lahko pojavi strah pred ljudmi in stvarmi, ki jih prej ni niti opazil. Če se pes prestraši ali rahlo poškoduje mora skrbnik paziti, da tedaj z njim ne sočustvuje, ampak njegov strah spregleda in psa zamoti tako, da se z njim poigra ali na kratko povadi poslušnost oz. pozornost.

Odraslost (1 – 4 leta)

Telesno in umsko psi psi dozorijo različno, odvisno od njihove telesne velikosti. Telo in temperament se dokončno oblikujeta, vedenje se bolj ustali. Redna vsestranska socializacija se mora nadaljevati še naprej.

V  tem obdobju utegne narasti agresivnost in pogostejši lahko postanejo izzivanja skrbnika in poskusi prevzemanja vodstva, predvsem pri psih, ki so bili pred tem prikrajšani za socializacijo in šolanje. Pes postane veliko bolj zaščitniški, zato je nujno, da se nauči razlikovati, na kakšne strahove in grožnje naj se ne odziva.

Za to, kakšen pes bo zrasel iz drobcenega novorojenega mladička, sta skupaj odgovorna vzreditelj in psičkov kasnejši skrbnik. Razumevanje telesnega, socialnega in vedenjskega razvoja psov jima lahko pri vzgoji pomaga preprečiti nepotrebne težave in ustvariti prijetnega družnega, ali pa zanesljivega delovnega psa.

Karmen Zahariaš


* Pregled se opira predvsem na naslednje vire:

Priporočljivo branje:

  • Bailey,  Ed.  1998. Another Look at the 49th Day. http://my.execpc.com/~crzy1ess/49daymyth.htm
  • Fisher, John. 1995. Think Dog. ISBN 0 7137 256 8 0.
  • Fox, Michael W. 1992. Understanding Your Dog. ISBN 0-312-07108-6
  • Scott, John P. in J. L. Fuller. 1997. Genetics and the Social Behaviour of Dog. ISBN 0-226-74338-1.
  • Serpell, James and J. A. Jagoe. Developmental Periods. Early experience and the development of behaviour. http://dogtraining.co.uk/developmental.html