Vzrejni pravilnik za bernskega planšarskega psa - junij 2018

Na podlagi 70. člena Statuta Kinološke zveze Slovenije (v nadaljevanju: KZS) in 8. člena Pravilnika o strokovnem delu Kinološke zveze Slovenije (v nadaljevanju: PSD KZS) je Delni zbor sodnikov za bernske planšarske pse dne 26. 02. 2018  sprejel

 VZREJNI PRAVILNIK ZA BERNSKEGA PLANŠARSKEGA PSA

Vzrejni pravilnik za bernskega planšarskega psa (v nadaljevanju: BPP) obravnava strokovno delo in strokovna vprašanja za pristojno pasmo. Določila tega pravilnika so usklajena z veljavnimi akti Mednarodne kinološke zveze (v nadaljevanju: FCI), z Zakonom o zaščiti živali Republike Slovenije ter s PSD KZS.

1. člen
Zaradi specifičnosti pri vzreji ta pravilnik dopolnjuje PSD KZS in Pravilnik FCI o vzreji pasemskih psov ter obvezuje vse lastnike BPP, da ga dosledno upoštevajo.

2. člen
Za vzrejo BPP je v RS pristojna izključno Državna vzrejna komisija za BPP pri KZS (v nadaljevanju: VK ).

3. člen
VK dvakrat letno organizira ocenjevanje zunanjosti in vzrejni pregled, spomladi in jeseni. Na pregledu morata sodelovati najmanj dva člana VK.
Izjemoma lahko VK opravi tudi izredni vzrejni pregled za psa / psico, če so za to določeni razlogi (interes vzreje). Na izrednem vzrejnem pregledu morata sodelovati dva člana VK. Vse stroške tovrstnega vzrejnega pregleda krije lastnik psa / psice.
Lastnik psa / psice mora prošnjo za izredni vzrejni pregled pisno nasloviti na VK, z ustrezno obrazložitvijo. VK potrdi ali zavrne vlogo lastnika psa / psice in ustrezno utemelji svojo odločitev. V pozitivnem primeru VK posreduje lastnikovo in svojo utemeljitev Komisiji za strokovna vprašanja pri KZS (v nadaljevanju: KSV), ki lahko prošnjo potrdi ali pa za dodatno pojasnilo vrne VK.

4. člen
Datum in kraj ocenjevanja zunanjosti ter vzrejnega pregleda se objavita na spletni strani KZS 20 dni pred prireditvijo.
Lastnik se mora na naslov organizatorja pisno prijaviti najmanj 5 dni pred prireditvijo. Pisni prijavi mora predložiti fotokopijo rodovnika.  
Na ocenjevanje zunanjosti se lahko prijavijo psi / psice, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-    stari morajo biti najmanj 9 mesecev,
-    biti morajo vpisani v Rodovno knjigo KZS,
-    imeti morajo originalni rodovnik, ki ga priznava FCI.
Na vzrejnem pregledu lahko sodelujejo psi / psice, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-    imeti morajo originalni rodovnik, ki ga priznava FCI,
-    starost psa za pristop je najmanj 14 mesecev, starost psice pa 18 mesecev,
-    vpisani morajo biti v slovensko rodovno knjigo KZS,
-    imeti morajo oceno zunanjosti najmanj »dobro«,
-    imeti morajo originalni izvid in fotokopijo rentgenskega slikanja kolkov in  komolcev,
-    imeti morajo izdelan DNA profil (glede na zahtevo KZS),
-    predložiti morajo veljavno potrdilo o cepljenju proti steklini,
-    priložiti morajo potrdilo o vplačilu za opravljeno storitev.
Za vse pse / psice se priporoča še opravljen izpit BBH.
Rentgensko slikanje kolkov in komolcev lahko psi / psice opravijo od starosti najmanj 14 mesecev dalje pri veterinarskih organizacijah, ki imajo za to priznano koncesijo. Seznam le-teh za Slovenijo je objavljen na spletni strani KZS.
Cena ocene zunanjosti in vzrejnega pregleda ter ostale storitve VK se zaračunavajo po veljavnem ceniku KZS.

5. člen
Pred začetkom ocenjevanja zunanjosti in vzrejnega pregleda se preveri identiteta psa / psice.
Na vzrejnem pregledu se izvede najprej ocenjevanje zunanjosti, ker se za vzrejo upošteva le ocena, pridobljena na ocenjevanju zunanjosti v okviru vzrejnega pregleda oziroma izrednega vzrejnega pregleda.  
Na ocenjevanju zunanjosti ter vzrejnem pregledu se izvede merjenje telesa in oceni:
-    splošen izgled po standardu pasme,
-    obarvanost in dlako,
-    gradnjo telesa, okostje, zobovje,
-    telesno kondicijo živali, primerno za vzrejo,
-    gibanje ter
-    značaj (nrav).
Psa / psico se na vzrejnem pregledu oceni z naslednjimi oznakami:
•    primeren(na) za vzrejo                        oznaka A
•    pogojno primeren(na) za vzrejo                    oznaka B
•    vzrejna prepoved - ni primeren(na) za vzrejo            oznaka C
Pogojno vzrejno oceno dobi pes / psica, ki sicer odgovarja pasemskemu standardu, ima primeren značaj, vendar ima hibe, ki bi se morebiti lahko dedovale. Pogojna vzrejna ocena se psu / psici podeli za eno leglo. Vzrejno dovoljenje se takim psom / psicam lahko podaljša le na osnovi pregleda in predložitve pozitivne ocenitve vsaj 2/3 psov iz legla pri starosti 6 - 9 mesecev ali, privoda mladičev na vzrejni pregled, kjer je zanje pregled brezplačen.

6. člen
Psi / psice, ki ne izkazujejo primernega značaja, imajo možnost ponovnega preverjanja značaja. V primeru ponovnega preverjanja značaja lastnik krije stroške polovične cene vzrejnega pregleda.

7. člen
VK lahko izreče prepoved vzreje psu / psici v primeru, da:
-    ima hibe, ki jih pasemski standard opredeljuje kot izključitvene,
-    ima neprimeren značaj (agresiven, plašljiv),
-    ima stopnjo kolčne displazije večjo kot "C",
-    ima stopnjo komolčne displazije večjo kot "1",
-    je v slabem stanju oziroma slabi kondiciji.
Če psu / psici manjka zob zaradi mehanske poškodbe, je potrebno predložiti veterinarsko potrdilo.

8. člen
Odločitev VK na vzrejnem pregledu je dokončna. Zoper sprejete odločitve ni pritožb, razen če so kršena pravila tega pravilnika ali PSD KZS oziroma v primeru, da je bila storjena strokovna napaka. Pritožba mora biti podana v pisni obliki še pred zaključkom vzrejnega pregleda in se obravnava na pregledu samem.

9. člen
Psice se lahko parijo od 20. meseca starosti dalje, psi pa od 14. meseca. Pred paritvijo sta lastnika psa in psice dolžna preveriti veljavnost njunih vzrejnih dovoljenj.
Opravljen vzrejni pregled je, razen v izjemnih primerih, trajen. Psicam se dovolijo paritve praviloma do dopolnjenega 8. leta starosti, psom pa, dokler so v normalni paritveni kondiciji. Psici se po tem času izjemoma dovoli še eno leglo, če je za razplod v dobri kondiciji.

10. člen
VK mora izdati vzrejno dovoljenje najkasneje en mesec po opravljenem pregledu. Vzrejna dovoljenja izpolnjuje imenovani član komisije.

11. člen
VK  lahko psu / psici odvzame vzrejno dovoljenje, če se ugotovi:
-    da je nosilec(ka) dednih hib,
-    da je bil(a) parjen(a) samovoljno (s psom / psico brez vzrejnega dovoljenja) ali s partnerji, ki ne ustrezajo tem vzrejnim določilom,
-    da je bila psica parjena s psom v tujini, ki ne ustreza našim vzrejnim določilom,
-    da je bil pes / psica s stopnjo kolčne displazije "C" parjen(a) s psico / psom, ki ima stopnjo kolčne displazije večjo od "A",
-    da je bil pes / psica s stopnjo komolčne displazije "1" parjen(a) s psom / psico, ki ima stopnjo komolčne displazije večjo od "0",
-    da so ob pregledu legla mladiči in psica v pogojih, ki jih Zakon o zaščiti živali RS navaja kot neprimerne za bivanje, dokler ne izpolni osnovnih pogojev za vzrejo.
VK lahko vzrejno prepoved izreče za dobo od enega do pet let glede na stopnjo kršitve; v izjemnih primerih je lahko prepoved vzreje tudi trajna; tako vzrejno prepoved na podlagi sklepa VK potrdi še pristojen strokovni organ KZS.

12. člen
Psico lahko parimo v razmaku, veljavnem po Zakonu o zaščiti živali RS. V leglu se ji dovoli obdržati vse zdrave mladiče, ki ustrezajo pasmi. Če je imela psica v leglu enega ali dva mladiča, je ponovna paritev dovoljena že ob naslednji gonitvi.
VK, glede na število plemenjakov, omeji število skokov posameznemu psu. Plemenjak lahko v R. Sloveniji pari največ 5 psic; odstopanja od tega števila izjemoma potrjuje VK.  


13. člen
Vzrejno dovoljenje velja za pse od 14. meseca dalje, za psice pa od 20. meseca dalje in je načeloma trajno. Za pse / psice, ki prvič pristopijo na vzrejni pregled načelno velja vzrejno dovoljenje dve leti od datuma izdaje. Po dveh letih morajo psa / psico ponovno privesti na vzrejni pregled, kjer VK odloči, ali trajno podaljša vzrejno dovoljenje ali ga lahko tudi odvzame. Ponovni pregled je potreben, ker se bernski pl. psi razvijajo dalj časa.

14. člen
Lastnik psice  ima pravico sam izbrati psa, zaželeno pa je, da se o izbiri posvetuje s komisijo.
Pred paritvijo ima lastnik psice pravico zaprositi KZS za registracijo psarne.

15. člen
Prijavo paritve in v izjemnih primerih tudi prijavo legla potrdi predsednik VK. Lastnik psice je dolžan paritev prijaviti v roku dvajsetih dni po paritvi. Če je psico paril v tujini, mora prijavi paritve priložiti tudi fotokopijo rodovnika psa, iz katere je razvidno lastništvo psa, njegova ocena zunanjosti, rentgenska izvida slikanja kolkov in komolcev, njegov DNA profil in vzrejno dovoljenje, če tega predpisuje njegova matična organizacija. Prijavo paritve mora lastnik poslati na KZS v roku 20 dni.

16. člen
Skočnina je izključno dogovor med lastnikom psa in psice ter se ureja pred opravljenim skokom, kot to določajo pravila FCI. Umetna osemenitev je dovoljena le v skladu s Pravilnikom o vzreji FCI.

17. člen
Dolžnosti lastnika psa / psice so:
-    skrb za njegovo / njeno zdravstveno in kondicijsko stanje,
-    skrb za njegove / njene bivalne razmere in zoohigieno,
-    upoštevanje nasvetov in predpisov s področja vzreje, ki jih določa VK v okviru KZS.

18. člen
Vzreditelj je oseba, ki je uradni lastnik psice v času njene paritve in njenega legla.
Če je psica v solastništvu dveh ali več oseb, ki ne živijo v skupnem gospodinjstvu, je lahko vzreditelj le eden od lastnikov, ki lastništvo psice izkazuje s pisnim dogovorom, v katerem je ta pravica navedena in podpisana s strani vseh solastnikov. Fotokopijo tega dogovora je treba priložiti prijavi paritve.
Samici, ki je zaporedoma imela dva carska reza, načeloma odsvetujemo tretjo oploditev.
Če lastnik odstopi psa / psico drugi osebi v namen vzreje, mora skupaj s prijavo paritve dostaviti tudi dogovor o prenosu pravice do vzreje. V dogovoru morajo biti navedene pravice in obveznosti obeh oseb, in določen čas, v katerem mora začasni lastnik vrniti psa / psico ter dokumente prvotnemu lastniku. Tudi fotokopijo tega dogovora je treba priložiti prijavi paritve.

19. člen
Dolžnosti vzreditelja so:
•    skrb za zdravstveno in kondicijsko stanje psice,
•    primerna prehrana v času brejosti in mlečnosti,
•    primerna oskrba mladičev ter njih bivalne razmere in zoohigiena,
•    socializiranje mladičev,
•    poskrbeti (po sodobnih veterinarskih navodilih), da mladiči nimajo notranjih in zunanjih zajedavcev,  
•    opraviti prvo zaščitno cepljenje,
•    upošteva nasvete in predpise s področja vzreje, ki jih predpisuje VK v okviru  KZS.
Lastnik psice je dolžan poskrbeti, da se mladiče s prenatalnimi hibami humano pokonča. Ta poseg naj opravi veterinar.

20. člen
Vzreditelj prijavi leglo na KZS; odloči se lahko za en ali dva ogleda. Pravila so objavljena na spletni strani KZS.
VK si pridržuje pravico do preverjanja zadovoljivih pogojev za vzrejo skupaj s pristojnim veterinarskim inšpektorjem.

21. člen
Vzrejni referent KZS mora obvestiti VK takoj po ogledu legla:
-    če vzreditelj nima ustreznih pogojev za vzrejo,
-    če mladiči odstopajo od standarda pasme.

22. člen
Lastnik psa / psice mora VK sporočiti vsako spremembo lastništva živali, enako tudi pogin živali.

23. člen
Vsa odstopanja od zgoraj navedenih določil lahko izjemoma potrdi le VK v soglasju s KSV, razen pri ureditvah, kjer je to jasno definirano.

24. člen
Pravilnik razlaga VK. Dopolnitve in spremembe se sprejemajo na enak način kot sam pravilnik.



Pravilnik je bil sprejet na Delnem zboru za BPP dne 26.02. 2018. Komisija za strokovna vprašanja KZS ga je pregledala in potrdila na 31. korespondenčni seji, dne 24.06. 2018  in stopi v veljavo s tem datumom. Upravni odbor KZS je bil s potrditvijo seznanjen.



Jelka SIMČIČ
predsednica DVK BPP