Aktualno o koži

Koža je največji organ in mnoge spremembe v organizmu se praviloma odrazijo namreč najprej na njej, zato ji je potrebno posvetiti večjo pozornost. Pike insektov, ranice, praskanje ne smemo spregledati, ker se lahko kožni defekti zelo hitro povečajo do velikosti, ko je nujna veterinarjeva pomoč. Manjše pa lahko uspešno pozdravimo sami z blagim razkužilom – jodom (Betadin).

Nekatere vrste hrane in priboljški vsebujejo konzervanse, kar povzroča lahko hude alergije, pa tudi sicer je alergij na različne dražljaje vse več. Te naj zdravi veterinar.

V zadnjem času je na pohodu mikrosporija, glivična bolezen, ki se kaže z brezdlakimi mesti na koži. Ogroža tudi ljudi, prenašalci pa so večinoma mačke.

Koža po homeopatsko

Koža in ušesa izvirajo iz enakih celic zarodka in ju zato homeopati obravnavajo skupaj – težave s kožo pa so eden najpogostejših vzrokov za obisk veterinarja

Oba organa ob pojavu bolezni reagirata podobno, ob pojavu kronične bolezni sta kot površinski organ prizadeta med prvimi. Koža in dlaka sta na splošno znani kot ogledalo zdravja organizma, žal pa spremembe dolgo časa niso vidne, čeprav v telesu proces že poteka. Koža je največji organ, ki ima tudi nalogo razstrupljanja. Srbečica ali razdražena koža je naraven način poizkusa izločanja strupa iz telesa. Homeopati prav tako trdijo, da je kožna bolezen na zunaj vidna manifestacija bolj ali manj resne notranje bolezni, velikokrat kronične. Pomembno je, da jo kot tako tudi obravnavamo, ne le kot lokalne, izolirane pojave. Žival je na žalost velikokrat bolj bolna kot izgleda, saj kožne bolezni tudi skrbnik prepoznava »le kot kožne« bolezni. Kožni simptomi so kot ledena gora, pravijo ameriški avtorji; bolezen se namreč dolgo časa razvija, čeprav nato izbruhne nenadoma. Ima namreč veliko vztrajnost: zdravi se težko in počasi. To pa pomeni tako za terapevta kot za skrbnika zelo neugoden občutek. Simptomi so očitni, pacient pa se slabo počuti. Zdravljenje je običajno dolgotrajno, potrebna je velika potrpežljivost in zaupanje med pacientom in terapevtom. Na stanje vplivajo alergeni, ki se vsak dan vnašajo v telo površinsko ali z nekvalitetno hrano, alergeni so tudi strupi in stres. Skrben izbor hrane brez škodljivih primesi je zato še kako pomemben del zdravljenja.

Alergije so po homeopatski doktrini najprej težava imunskega sistema, šele nato nastopi alergen. Telo se namreč lahko odzove na kateri koli alergen iz okolja, vzroki pa so različni: občutljivost na bolšji ugriz, slaba prehrana, strupi, cepiva...V primeru alergije neprestane reakcije telesa preprečujejo, da bi se žival odzvala na zdravljenje.

Poleg cepljenj, o katerih smo že obsežneje pisali, je psihični stres dobro poznan vzrok kožnih težav. V mnogih primerih gre za praskanje iz dolgočasja, prihaja celo do samopoškodb. Za mačke je tako značilno, da prihaja do težav predvsem v stanovanjih, kjer je zaprtih več mačk, ki imajo premalo lastnega življenjskega prostora. Enako velja za pse, ki jih skrbniki puščajo zaprte v pesjakih in nimajo dovolj časa zanje.

Splošni napotki v primeru težav s kožo:

-          Izboljšajte kvaliteto hrane. Bolj naravna in organizmu prijazna hrana lahko zmanjša alergične reakcije.

-          Veterinar A.Greig Howie pravi, da alergična stanja velikokrat povzroča kombinacija cvetnega prahu, neustrezne hrane in bolšjih pikov. Če skrbnik uspe odstraniti vsaj enega od naštetih vzrokov iz življenjskega prostora svoje živali, je naredil že veliko.

-          Posledice cepiv so vse pogostejše združena s kroničnimi težavami živali in s težavami kože se lahko žival odzove na pretekla cepljenja.

-          Hišne živali so vse pogosteje žrtve alergičnih reakcij zaradi prahu. Poizkušajte zmanjšati prisotnost prahu v bivalnih prostorih, kjer se zadržuje žival.

-          Tudi plastična posoda za hrano je lahko vzrok za lokalno draženje kože.

Oglejmo si nekaj najpogostejših stanj:

1.Izpadanje dlake

V času menjave dlake spomladi in jeseni je izpadanje običajno, sicer pa je velikokrat za izpadanje dlake kriva presnova. Skupaj z veterinarjem je priporočljivo poiskati vzrok za to. Če je koža suha in se luskasto lušči predvsem na predelu hrbta in križca, lahko uporabimo pripravek SULPHUR 6 CH in sicer v treh odmerkih na dan. V primeru, da je prehrana psa ustrezna, dlaka pa močno izpada že, če psa pobožamo, zraven pa opažamo še povečano žejo, nagnjenost k ugrizu brez predhodnega opozorila, razdražljivost in utrujenost psa, uporabimo NATRUM MURIATICUM 12 CH. Na koži včasih opazimo krožna brezdlaka mesta, ki se pojavljajo simetrično na hrbtnem delu, večinoma pri starejših psicah. Ti znaki govorijo za hormonsko neravnotežje , zato uporabimo pripravek SEPIA 6 CH. Če se s težavo izpadanja dlake srečujemo pri predebelih psih, ki so leni, se ne gibljejo radi, so depresivni, nervozni in imajo težave z zaprtjem, potem bomo verjetno naleteli na suho kožo, ki je na prehodu kože v sluznico, t.j. na predelu telesnih odprtin, razpokana. Takrat uporabimo pripravek GRAPHITES 12 CH. Kadar psici izpada dlaka po kotitvi – in vemo, da ji močno izpada običajno približno štiri mesece po kotitvi – priporočamo pripravka SEPIA ali LYCOPODIUM v potenci 12 CH. Katerega od obeh bomo uporabili, bo svetoval izkušen homeopat na podlagi določitve konstitucijskega tipa psa.

2. Alergije

Alergične reakcije so običajno nenadne, gre pa večinoma za kombinacijo zunanjih dražljajev in strupenih produktov presnove. Pes izgleda podobno, kot bi ga opikale čebele. Lahko se pojavijo otekla mesta s srbenjem le posamezno ali po vsej koži. Glava je prav tako lahko otečena in koža na glavi je lahko vneta. Ta pojav se lahko opazi tudi pri mladičih v obdobju rasti zob. V tem primeru uspešno uporabimo APIS 6 CH. V začetku dajemo pripravek vsakih 10 do 20 minut, nato lahko redkeje, dokler se stanje ne izboljša. Ta pripravek v kombinaciji s kisovimi obkladki povzroči veliko olajšanje.

3. Srbenje / praskanje

Če je koža suha in se luskasto lušči, je pordela in pes čuti olajšanje na hladnem, je priporočljivo uporabiti SULPHUR 6 CH štirikrat dnevno. V primeru, da je koža prav tako suha in srbeča, pes pa se bolje počuti na toplem in hkrati opazimo, da se stanje izrazito poslabša ponoči takoj po polnoči, kar psa seveda izčrpava, uporabimo pripravek ARSENICUM ALBUM 6 CH. Pri psicah, ki imajo težave s srbečo kožo predvsem ponoči, opazimo pa tudi rdeče lise, lahko sklepamo, da gre za hormonsko neravnovesje, zato homeopati priporočajo pripravek PULSATILLA 30 CH.

Pogost pojav trdovratnega srbenja se pojavlja tudi na tacah. Prizadeti so podplati, večkrat gre za sprednje kot zadnje tace, lahko so vneti podplati na vseh štirih. Pes se liže, kar srbenje začasno olajša, vendar hoja in lizanje povzročita tudi vnos dodatnih povzročiteljev infekcije, zato so take težave zelo trdovratne. Včasih je potrebno, da se pes lahko giblje, tace zaščititi. V takih primerih uspešno uporabimo manj znan pripravek RHUS VENENATA 6 CH.

4. »Hot Spot« - bakterijska gnojna vnetja kože

Mnogim skrbnikom psov je ta izraz zelo dobro poznan, gre pa za pogosto odprto vnetno mesto na koži, ki srbi in boli tako močno, da se pes intenzivno praska in grize. Dlako ob obolelem mestu, ki se v primeru, da ga ne zdravimo, bliskovito veča, bo veterinar verjetno odstranil in rano očistil. Uporabimo lahko več homeopatskih pripravkov: ARNICA 30 CH dvakrat na dan dva do tri dni; APIS 30 CH, BELLADONA  30 CH ( izbruh nastane čez noč, mesto na koži je vroče, pes je žejen, nemiren in razdražen), GRAPHITES 30 CH ( pogost pri debelih psih, izcedek iz rane je rumenkast, na toploti pa se stanje poslabša), SULPHUR 30 CH (če gre za nečist izcedek z izrazito neprijetnim vonjem).

5. Poškodbe kože

so razmeroma obsežno poglavje, ki potrebuje posebno obravnavo glede na vzrok in mehanizem poškodbe.

V vsakem od naštetih primerov je obisk veterinarja skoraj neizogiben, homeopatsko zdravljenje pa naj poteka vzporedno pod kontrolo izkušenega homeopata. Idealno je, da sta veterinar in homeopati v isti osebi, kar je glede na vedno večje število slovenskih doktorjev veterinarske medicine, ki se usposabljajo na področju homeopatije, vse bolj izvedljivo.

Vso našteto patologijo v zvezi s kožo uspešno obvladujejo holistični veterinarji, posebej v ZDA, tudi s pripravki tradicionalne indijske medicine, ki se uporablja po pravilih ayurvede, o kateri več v naslednjih prispevkih. Mnogi zeliščni pripravki za humano uporabo so v Sloveniji že dosegljivi, za uporabo pri živalih pa jih lahko pričakujemo v kratkem.

 

Mojca Sajovic

 

Viri: Viri: Martin Zucker: Veterinarians' Guide to Natural Remedies for Dogs; H.G.Wolf: Homoeopathic Medicine for Dogs; Don Hamilton, DVM: Homeopathic Care for Dogs and Cats; Richard H.Pitcairn, DVM, RhD: Dr. Pitcairn's Complete Guide to Natural Health for Dogs & Cats

 

 

ATOPIJA IN ALERGIJA NA HRANO PRI PSU

 

 

Atopični dermatitis, to je vnetje kože zaradi nagnjenosti k alergijam in alergija na hrano sta poleg preobčutljivosti na bolšji pik najpogostejši alergijski kožni obolenji pri psih. Atopija se pojavlja v približno 10%, alergija na hrano pa v približno 1% vseh dermatoz v mali praksi, vendar je o dejanski pojavnosti v obeh primerih težko govoriti, saj lastniki zaradi nekaterih blagih simptomov, ki jih opazijo pri svojih ljubljenčkih, niti ne obiščejo veterinarja, oziroma ga obiščejo zaradi simptomov, ki jih običajno ne povezujemo primarno z alergijami (npr. občasno vnetje zunanjega sluhovoda). Zanimiv je tudi podatek, da je okoli 30% psov, ki so preobčutljivi na hrano, hkrati tudi atopičnih ali preočutljivih na bolšji pik.

 

 

Atopija je genetsko pogojena, kronična, srbeča kožna bolezen, pri kateri pacient postane občutljiv na antigene iz okolja, ki sicer pri zdravih živalih ne bi povzročili bolezni. Do vdora antigena pride lahko preko kože, z vdihavanjem in tudi z zaužitjem, kar pri psih s prirojenim nagnjenjem k bolezni sproži produkcijo alergensko specifičnih snovi. Alergeni, ki najpogosteje povzročajo atopijo pri psih so pršice, hišni prah, perje, cvetni prah plevelov, trav in dreves. Prvi klinični znaki se pri 70% atopičnih psov pojavijo med 1. in 3. letom starosti, najpogosteje v obdobju od pomladi do jeseni. V 80% primerov so klinični znaki nesezonski. Začetni znak je srbež na področjih brez vidnih sprememb ali pa z blago, difuzno rdečino. V zadnjem času ugotavljajo, da je najpomembnejši vdor antigenov preko kože, tako je tudi logično, da so znaki najbolj izraženi po obrazu, uhljih, stopalih in trebušnih delih telesa. Kožne poškodbe so pri obolelih psih ponavadi povezane s praskanjem, naknadno bakterijsko ali glivično infekcijo ter sekundarno seboreično boleznijo kože (=lojavost) in se kažejo v obliki brezdlakih mest, bunkic in gnojnih mehurčkov, močnejše obarvanosti kože in lišajev. Atopijo lahko pogosto spremljata vnetje zunanjega sluhovoda in vnetje očesne veznice (=konjunktivitis). V približno 40% primerov se atopija kaže v po celem telesu razširjeni kožni obliki. Poleg kožnih znakov se lahko pri atopiji pojavlja tudi nahod, astma, siva mrena (=katarakta), motnje v prebavnem traktu, hormonska preobčutljivost in motnje spolnega ciklusa.

 

Preobčutljivost psov na hrano je nesezonsko, srbeče kožno obolenje, povezano z zaužitjem določene sestavine, pri čemer lahko gre za pravo alergijsko reakcijo ali netoleranco neke sestavine v hrani in je lahko vzrok 20-35% nesezonskega srbeža pri psih. Prvi znaki se velikokrat pojavijo pri zelo mladih psih in če so ti mlajši od 6 mesecev, je preobčutljivost na hrano verjetnejša od atopije. Alergijo lahko ugotovimo v katerem koli obdobju leta in ni tipično vezana na nedavno spremembo hrane pri psu. Najpogosteje (tudi do 80%) so psi preobčutljivi na govedino ali kravje mleko, nato na žitarice (pšenica, soja) in  dodatke hrani (10%), redke pa so preobčutljivosti na svinjino, konjsko meso, piščančje meso, jajca in ribe. Glavni klinični znak je ponavljajoč, običajno nesezonski srbež obraza, stopal in sluhovodov, ki ga lahko spremlja rdečina. Pri pregledu živali opazimo po koži že naštete spremembe, ki so nastale kot posledica obolenja. Poleg simptomov kože so možni še gastrointestinalni, respiratorni in živčni simptomi.

 

Ko veterinar sprejme dermatološkega pacienta, bo najprej vzel izčrpno anamnezo, ki najpomembnejši del pregleda. Med podatke, ki ga bodo zanimali, spadajo starost psa, od kdaj ima težave, kje se pojavljajo, ocena stopnje srbeža, cepljenja, odpravljanje notranjih zajedavcev, kje pes živi, kje se giblje in seveda, s čim ga hranimo. Vprašal bo tudi po morebitnih drugih spremembah, ki jih je lastnik opazil (npr. vedenjske spremembe, solzenje,…), o spremembah v apetitu in žeji. Pomemben je tudi podatek o tem, ali je v družini še kakšna žival in če imajo tudi lastniki kakšne kožne težave. Nadalje je pomembno kdaj in s katerim insekticidnim sredstvom je lastnik odpravljal bolhe pri psu in če je bil predhodno že zdravljen zaradi kožnih težav (kdaj in s čim). Sledi fizikalni pregled in postavitev diagnoze, ki bi lahko prišle v poštev. Ponavadi se odvzamejo tudi kožni ostružki za pregled na garjavost (demodikozo), ki je hitra in neboleča preiskava. Nadalje se opravijo serološki alergijski testi na prisotnost specifičnih IgE protiteles (npr. travne mešanice, drevesne mešanice, pršice, sojino zrnje, pšenica, riž, oreščki,…).

 

Pozitivni alergijski testi niso predpogoj za diagnozo atopije. Možno je diagnosticirati atopijo navkljub negativnim alergijskim testom, kar se včasih dogaja, vzroki pa so lahko različni (vpliv nekaterih zdravil- antihistaminiki, glukokortikoidi, sedativi, odsotnost pomembnih antigenov v asortimanu testa,…).Alergijski testi so uporabni za izbiro antigenov pri pripravi zdravila za desenzibilizacijo in to je tudi edina prava indikacija za opravljanje alergijskih testov. Diagnozo postavi veterinar na podlagi anamneze, kliničnih znakov, izključevanja diferencialnih diagnoz in alergijskega testiranja.

 

Na voljo sta dva tipa alergijskih testov, noben pa dokončno ne potrjuje niti ne izključuje alergije. Uporabni so za demonstracijo antigenov, na katere je žival preobčutljiva in ki bi lahko povzročali klinične znake atopije. Na KKMŽ Veterinarske Fakultete v Ljubljani opravljajo ID teste, kadar je to le mogoče in trenutno testirajo 34 antigenov, ki so bili izbrani na podlagi ugotovitev drugih evropskih strokovnjakov o pogostnosti pozitivnih reakcij in pa na podlagi rastlinja, ki se nahaja v naši regiji.

 

Anamneza in klinični znaki pri alergiji na hrano so velikokrat identični tistim pri atopičnem dermatitisu, poleg tega so nekateri psi hkrati občutljivi na snovi iz okolja in tiste iz hrane. Za izključevanje oziroma potrjevanje alergije na hrano je potrebna t.i. hipoalergena eliminacijska (=izločevalna) dieta, ki jo sestavi veterinar na podlagi védenja o celotnem spisku hrane, ki jo je pes v svojem življenju že zaužil. Čeprav je zaradi zamudnosti priprave za nekatere lastnike nesprejemljiva, je doma pripravljena dieta najboljša v času preizkusa. Kadar to ni mogoče, lahko enako dobre rezultate dajo hidrolizirane komercialne diete. Diagnozo se dokončno potrdi z ugotovitvijo reakcije na izpostavitev prvotni dieti (provokacijska dieta).

 

Alergija na prehranske pršice je v zadnjem času opisana kot samostojna bolezen, pri tem so psi občutljivi na tiste vrste pršic, ki živijo v določenih vrstah hrane (moka, žita, sir, briketirana hrana). Občutljivost ugotovimo na podlagi alergijskega testa, zdravimo pa z izogibanjem antigenu (doma pripravljena ali konzervirana dieta!).

 

Alergijo na bolšje pike ugotovi veterinar s pomočjo anamneze, kliničnih znakov in alergijskega testiranja, zdravi pa se s popolno izločitvijo zajedavca z živali in okolice!!!. Vzpostavitev neobčutljivosti organizma ni uspešna in se ne izvaja.

 

 

                                                                                 

 

Povzeto in prirejeno iz Zbornika referatov XX. Simpozija o aktualnih boleznih malih živalih, prispevek dr. Tine Kotnik, stran 43-46.

 

 

                                                                                                                      Ksenija Potočnik.