Berni poezija

KLIK! yes

Bernese Mountain Dog Song

 

KLIK! yesvideo

Bernese Mountain Dog

KDO JE TO?

(Nada Turnšek)

Kosmato je in tačke ima,
repček, pa še ušeska dva,
a med njimi lisa bela,
ki še smrček je objela.

Ušeska sta lepo pokrita,
rjava je njegova rita
in tam zadaj, na pahljači
bela pika se junači.

Temne, žametne oči
krasijo rjave obrvi
in ob nosku lapi dve,
ki mu skrivata zobe.

Oblečen je v črn frak,
belo srajčko, nogavice,
ker močan je in krepak,
še v udobne pumparice.

Pa rokavi? Ti so rjavi
kakor lička tam na glavi.
Ni ošaben, ne bogat,
vendar je aristokrat.

P.s.: Da vam lažja bo uganka:
vedno en od čevljev manjka.
Sploh pa tu dileme ni,
saj dvorišče vam krasi.

NOVOLETNA ŽELJA

(Svetlana Makarovič)

Moja kočica je mrzla,
zima kaže že zobe,
ti pa greš brezbrižno mimo
človek, kje imaš srce?

Kaj ti veš, kako trepečem,
ko grem v malo kočo spat,
kaj ti veš, kako je bitju,
ki nihče ga nima rad.

Res, da nisem čistokrven,
a bi rad bil kje doma,
rad bi našel topel kotek
sredi mrzlega sveta.

Novo leto je pred vrati,
za živali in ljudi,
naj vam naš azilski kuža
mnogo sreče zaželi.

KAKEC

(Nada Turnšek)

Tam na pločniku leži,
kot klobasa je velika
in od njega še puhti,
pa nikjer ni več lastnika.

Joj, kako hudo smrdi
in kako je grda slika.
Kakec velik v zrak štrli,
to se psičarju ne šika.

Za vogalom pa sledi
štirih tačk in dveh ljudi,
ki sta kupček zatajila
in se urno oddaljila.

Kuža ti je večno zvest,
vsaki tvoji želji vdan,
zato naj kakec bo na cest'
vedno in povsod pobran.

Saj veleva nam bonton,
da za kužkom se pospravi,
narediš en sam priklon
pa se brž v vrečko spravi.

KUŽKOV DOM

(Nada Turnšek)

Sredi vrta majhna hiška, pasja hišica stoji.
Vedno prazna, neopazna je za kužkove oči.
Ta mrcina premetena raje na fotelju spi,
hiška čedna, pometena  pa vabljivo se drži.

Zdaj je tam le za okras. Nam je čas izbrisal želje,
vanjo zlezem le še jaz vsej soseski v veselje.
Pasja uta vsa v cvetju, kuža važen v zavetju gospodarja se šopiri.
Kot da v pasjem je bontonu: ves raznežen na balkonu mu podarja svoje štiri.

Vendar hišica cvetoča včasih le obisk dobi,
drobna ptičica pojoča na njeno sleme se spusti.
To pa naši muci moti, saj si ptice zaželita,
ker so rožice napoti, kar v uti obsedita.

In je vse kot mora biti; nekaj pa se le dogaja:
varno v hladni senci skriti spita muci sredi raja.
Mirno mimo se sprehaja naš ponosni kosmatin,
nič ne moti ga, da aja v pasji uti mačji sin.

BERNIJI

(Danica Simončič)

Tu v klubu našem si sežemo v roke,
Plamen neugašen nam je srce.
Vedno te bom ljubil, prekrasni berni moj,
Ti si prijatelj in zato skupaj bodiva nocoj.

Kakor lepe sanje spomin bo na vse dni,
Ko se spomnim nanje, srce vzdrhti.
Tvoje nežne očke so kot lepa majska noč,
Vsak dan bo nov spomin krasan, vedno lep in vedno vroč.

KOSILO

(Nada Turnšek)

KO ŽLICA POJE, MIRNO SPI
TA NAŠ MOGOČNI VELIKAN,
A KO SE OD MESA KADI,
PRIKRADE URNO SE NA PLAN.

NEPREMIČNO VATE GLEDA,
OD LAP PRELESTNIH MU KAPLJA,
SKRBI GA LE ŠE NAŠA SKLEDA,
POD NJIM PA SO ŽE MOKRA TLA.

NE TRENE, SKRBNO OPAZUJE,
ISKRIJO TEMNE SE OČI,.
NE VIDI NIČ IN NIČ NE ČUJE,
SAMO ŠE HRANA MU DIŠI.

PA SE TI NEHOTE ZASMILI
TO UBOGO REVŠE MALO,
KO SE MASTIMO, MIRNO ŠKILI,
ČE BO ZA NJEGA KAJ OSTALO.

SKRIVAJE ROKA SE SPUSTI,
MRCINEŽ ZINE, HLASTNO PLANE,
SEVEDA NI DOBIL KOSTI,
JE PA ŽE VREDEN BOLJŠE HRANE.

LE KJE PRELEPE SO MANIRE,
DA PES PRI MIZI NAM SEDI?
LEPO RES NI, A BREZ ZAMERE,
ČE VZGOJA MALCE ZATAJI. 

BERNIJEV KOLEDAR

(pred izborom fotografij za klubski koledar leta 2005)

(Nada Turnšek)

Bom res med lepimi izbran, kot se dozdeva gospodarju?

Bo moja pomladanska stran na duhovitem koledarju?

 Zalajal trikrat bi na glas in se odrekel dominanci,

če se bo moj prelesten stas morda pojavil med izbranci!

 

VRNITE SMEH MI NA OBRAZ

(Mojca Sajovic, december 2004)

Miklavž, Božiček, Dedek Mraz,

vrnite smeh mi na obraz,

izpolni naj se sen obetajoč,

zgodi naj se na to božično noč.

 

Naj se za vedno odprejo vsi pesjaki,

naj ljubeznivi bodo psi - divjaki,

naj izpuhte povsod verige,

naj kuža bo brez vsake brige.

 

Naj bo odprt mu hišni prag,

naj gospodar bo vsak dan blag,

naj bo zapeček zanj in nežna roka,

naj polna skleda od dobrot kar poka.

 

Da Božič moj zares bo tak,

da kuža srečen bo prav vsak,

lahko pomagaš, človek, ti,

postoj, odpri srce, odpri oči.

 

 

NAŠI KUŽKI IN MI

 

NAŠI KUŽKI SO ŠTEVILNI,

KAR ZA CELI TROP,

NAGAJIVO SE PODIJO,

KO NA SPREHOD ODHITIJO.

 

ŽAN IN TAJDA PRITEČEVA,

VSAK SVOJEGA IZBEREVA,

ADIS ŽANOV LJUBLJENEC

MU POVODEC SAM PRINESE,

BERRY, SESTRICA NJEGOVA

BRŽ ZA NJIM PRITEČE.

 

OLA, GOSPODIČNA MALA,

NAGAJIVKA PRAVA JE,

POZDRAVLJA VSAKEGA NA POTI

IN ZA DRUŽBO VESELO PROSI.

 

CELLINA JE MAMA FINA,

VELIKO OTROK IMA,

PRIDNA KOT ČEBELA JE

EVROPO OSVOJILA ŽE.

 

KO PO SVETU SE PODIMO,

VELIKO ŠTOSOV DOŽIVIMO,

KAMOR KOLI PRIDEMO,

POZORNOSTI DELEŽNI SMO.

 

PA NE ZARADI ŽANA,

KI JE FACA PRAVA,

IN NE ZARADI MENE,

KI SEM BEJBA MLADA,

ODPADE TUDI DEDI,

ČEPRAV JE FUL DE BEST,

OBČUDOVANJA DELEŽNI SMO,

KER BERNCI TAGLAVNI SO.

 

TAJDA RESNIK ( 8 let), Vir pri Stični


BERNI NAJ BO!

(avtorica besedila Nada Turnšek, glasbena priredba Drago Zakrajšek)

Na Trojanah se dobimo, nam je Mojca napisala,

da svoj klub ustanovimo, še prijazno je dodala.

Množično smo se odzvali, da svoj glas bi zraven dali,

da pobudnik bi spoznal, kako zelo imel je prav.

ODPEV: Moraš ga imeti rad!

Že formalnosti so mimo, mi pa vztrajamo, sedimo,

z iskro v očeh kramljamo, kako prijazne pse imamo.

Da so oh in sploh in naj, kako imajo lep značaj,

napak sploh nismo omenili, le kaj o tem bi govorili!

ODPEV: Moraš ga imeti rad!

Strašno rad se k tebi stisne, k nogi zadnjico prisloni,

masten ti poljub pritisne in se vdano ti prikloni.

Ko ga nežno počohljaš, mu poveš, kako je naš,

da ga radi vsi imamo in se z njim tud' pobahamo.

ODPEV: Moraš ga imeti rad!

(Krstna izvedba na 1. pikniku SKBPP 17. junija 2000 na Viru pri Stični)