Komolčna in kolčna displazija pri BPP

Displazija kolčnega sklepa (dr. Jože Vidic)

Specifična težava bernskih planšarskih psov, katere se bojijo mnogi lastniki večine velikih pasem psov

Kaj je kolčna displazija

To je degenerativno obolenje kolčnega sklepa. Sklepna jamica postaja vse plitvejša, sklepna glavica pa vse bolj hrapava, vmesni prostor se povečuje. Vezi postanejo vse bolj ohlapne, hoja je otežkočena in boleča.

Je dedna poligena bolezen (nagnjenost k displaziji je dedna v 25-ih %), kolčna displazija pa je lahko tudi pridobljena (75% v prvih 60 dneh življenja). Pse in psice z rentgensko dokazano displazijo kolčnega sklepa (slikanje po dopolnjenih 20-ih mesecih starosti, ko je diagnostika najbolj zanesljiva) se izloča iz vzreje.

Pridobljeni vzroki

Pri hitreje rastočih mladičih se mišično in maščobno tkivo razvija hitreje kot kostno in vezivno, kar povzroča nenormalno obremenitev sklepov in pogojuje nastanek displazije. Če torej vzpodbujamo rast z različnimi vitaminskimi dodatki, dodajanjam kalcija ali premočno tovarniško hrano, lahko povzročimo nastanek displazije. Povzročimo pa ga lahko tudi z nepravilnim gibanjem.

Klinični znaki

Pri večjih naporih (daljši sprehod) opazimo opletajoče premikanje zadnjega dela telesa in/ali kameljo hojo. Drugi znaki:

  • neizdaten korak zadnjih okončin
  • kratek galop in težave pri preskoku skakalnice
  • enostranska ali obojestranska razširjenost v predelu kolčnega sklepa
  • razbremenjevanje sklepa med sedenjem ( če le more, pes sedi postrani)
  • pri hujših oblikah izrazito šepanje, oteženo vstajanje, žival se hitreje utrudi
  • displazičen pes se težje vzpenja na zadnji nogi

Končno potrditev diagnoze da le rentgensko slikanje.

POMEMBNO! Zgodnja rentgenska diagnostika ( do 6. meseca starosti ) daje večje možnosti za uspešno veterinarsko pomoč.

Kako lahko preprečimo nastanek kolčne displazije?

  • hrana naj bo dovolj raznolika in uravnotežena, izberemo hrano za mladiče velikih pasem
  • pri preveč hranjenih mladičih so sklepi bolj obremenjeni in sklepne vezi popustijo, posledica je lahko displazija
  • mladič mora gibati v razumnih mejah, večinoma po ravnem. Pred enim letom starosti ne sme teči ob kolesu niti preskakovati ovir. Priporočeni čas gibanja z receptom: 1 teden starosti – 1 minuta sprehoda!

  • mladič ne sme hoditi po gladkih oz. drsečih tleh: padanje po njih povzroča raztezanje sklepnih vezi in poznejšo ohlapnost tkiva
  • hojo mladičev po stopnicah odsvetujejo – mladiče je po stopnicah potrebno nositi vsaj pet mesecev, hojo po stopnicah nasploh omejimo na najnujnejše. Ko mlad pes že sam hodi po stopnicah, naj bo sprva na povodcu, vodnik naj uravnava hitrost in skrbi za varnost.
  • preskakovanje ovir in skakanje z višine preprečujemo mladičem vsaj do konca prvega leta starosti
  • mladič naj se ne igra z odraslim psom: ta ga lahko tako grobo povalja, da pride do raztezanja sklepnih vezi podobno kot pri hoji po gladkih tleh, lahko pa pride tudi do resnih poškodb, ki bodo slabo vplivale na kasnejši odnos mladiča do drugih psov! Pri dvigovanju mladiča naj desna roka podpira sprednji tački, leva pa naj nosi težo telesa pod zadkom.
  • Zdravljenje

Edino (pogojno) uspešno zdravljenje je kirurški poseg. Nekateri specialisti ortopedi ga opravljajo tudi pri nas.

(prirejeno po članku J.Vidica v reviji MOJ PES 2-3/93)

 

Komolčna displazija pri BPP (dr. Emil Senčar)

Po navadi govorimo in pišemo samo o kolčni displaziji, čeprav je komolčna enako pomembna oz. težavna. Res je, da je pri vedno več pasmah in to predvsem velikih,  zapisano v pasemskih določilih, da morajo imeti za pridobitev vzrejnega dovoljenja opravljeno tudi rentgensko slikanje komolcev. Komolčni sklep je sklep med nadlahtnico in podlahtnima kostema (koželjnico in komolčnico). Če je karkoli narobe z sklepnimi ploskvami, vezmi in zgoraj omenjenimi kostmi, zelo hitro pride do degenerativnih sprememb v komolčnem sklepu, kar pa ima za posledico bolj ali manj izrazito šepanje živali. Sklepne površine, ki bi morale biti gladke, postanejo hrapave in tako povzročajo bolečino. Degenerativne spremembe v sklepu so lahko dedne, kar pomeni, da se dedujejo in ponavljajo v naslednjih generacijah, in zaradi tega je vedno več pasemskih klubov predpisalo obvezno slikanje komolcev. V sklepu lahko pride do najrazličnejših odkruškov, predvsem pri odraščajočih živalih, med bolj ogroženimi pasmami so prav bernski planšarji. Pogost je tudi OCD sklepnega hrustanca, kar pomeni da zaradi nepravilnosti v sklepu pride do večjega ali manjšega propada hrustanca. Za zdravljenje prizadetih sklepov z odkruški in OCD, je največkrat edina metoda operativni poseg.   

Klinični znaki, po katerih bi se lahko lastnik ravnal in posumil, da ima njegov kužek komolčno displazijo, niso tipični. Največkrat opažamo ponavljajoča šepanja na eno od prednjih nog. Kužek pride k veterinarju, kjer dobi injekcije, po katerih se šepanje izboljša, ker pa sklep ni v redu, se slej ko prej ponovi. Pri kužkih z izrazito displazijo komolčnih sklepov prognoza ni dobra, saj zaradi ponavljajočih težav sklepi otrdijo in taki kužki zelo trpijo. Prav za to je hvale vredno in strokovno utemeljeno, da se prepreči parjenje kužkom z komolčno displazijo, da bolezni ne prenašajo na potomce.

Še nasvet bodočim kupcem kužkov velikih pasem.

Preverjeni kolki in komolci pri starših so dobra garancija, da bo vaš mladiček zrasel brez bolečin in se lepo sprehodil skozi življenje. Rodovnik je dokument, ki ga ne smemo zanemarjati, saj so starši kužkov z rodovnikom morali skozi omenjene preiskave. Staršem psov brez rodovnika pa to ni bilo treba, možne posledice pa bodo lahko zelo nerodne in boleče za mladičke in seveda tudi za lastnike.

Emil Senčar dr.vet.med.

Vir: http://www.veterinarskabolnica-ptuj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=123&Itemid=111

 

Kaj pa, če se vendarle zgodi? - displazija kolka in komolca (dr.Milan Matko)

ljub strogim merilom, izločanju potencialnih nosilcev displazije iz vzreje, pazljivosti vzreditelja in pozornosti novega skrbnika se lahko vendarle zgodi. Skrbniki mladih bernčkov si dnevno zastavljajo podobna vprašanja in glodajo jih dvomi. Zato smo za nekaj pojasnil povprašali Milana Matka, doktorja veterinarske medicine iz ambulante Toplica v Topolšici, ki se z veterinarsko ortopedijo še posebej skrbno ukvarja.

Kaj je komolčna in kolčna displazija?

 Displazija kolka je odmik stegnenične glavice iz kolčne ponvice, displazija komolca pa je poligene narave – t.j. posledica več bolezni: neenake rasti podlaktnih kosti, okrušenega kavljastega podaljška, oddvojenega komolčnega podaljška in hrustančnega okruška v sklepu.

Zakaj in kdaj pride do displazije?

Kolčna displazija nastane v razvoju in je lahko posledica dedne zasnove, nepravilne prehrane in prekomernega gibanja. Psi se poležejo z normalnimi kolki in komolci. Spremembe se začno pojavljati v razvoju, že med 2. do 5. mesecem starosti.

Je smiselno rentgensko slikanje kolkov in komolcev tudi, če je naš kuža popolnoma zdrav in se giba brez težav?

Za pravilno in uspešno zdravljenje je zelo pomembno zgodnje, pravočasno odkrivanje.

Bernski planšarski psi spadajo v vrh piramide po pogostosti pojavljanja, zato priporočam rentgensko slikanje kolkov in komolcev v starosti nad 5 mesecev. Včasih samo rentgensko slikanje ni dovolj in je potreben še specialistični pregled.

Glede na to, da je kolčna in komolčna displazija pri naši pasmi tako pogosta, kaj lahko storimo, če se vendarle zgodi: preverili smo vzrejno dovoljenje očeta in matere našega mladiča, izključili kolčno displazijo pri prednikih, naš mladič pa ima vendarle rentgensko dokazano okvaro kolka ?

Pri dovolj zgodaj odkriti displaziji kolka lahko v nekaterih primerih uspešno pomaga konzervativno zdravljenje z ustreznim režimom gibanja. Izogibati se je treba sprehodom, daljšim od 10 minut, hoji navzdol,… Priporočam štiri deset minutne sprehode na dan: v desetih minutah pes porabi energijo v mišicah, mišična masa se ne izgublja in stabilnost sklepa ni ogrožena. Večina  kirurških posegov je uspešnih, ko se še ne pojavijo degenerativne spremembe v sklepu. Enako je tudi uspešnost operacije pri displaziji komolca večja, ko še ni sprememb v sklepu. Zato poudarjam, da je pravočasna ugotovitev  pogoj za uspešno zdravljenje displazije kolka in komolca, preventivno rentgensko slikanje pa zanemarljivo tveganje in strošek v primerjavi s škodo, ki jo lahko povzročimo zaradi nepoznavanja zdravstvenega stanja rizičnih sklepov svojega psa.

Milan Matko DVM, Veterinarska ambulanta Toplica, Topolšica